Sonce ne vpliva le na kožo: tako UV-žarki spreminjajo delovanje imunskega sistema

Njihov učinek je precej bolj zapleten, kot bi si morda predstavljali. V določenih okoliščinah lahko zmanjšajo prekomerno vnetje, hkrati pa oslabijo sposobnost telesa za obrambo pred nekaterimi okužbami in povečajo tveganje za poškodbe kožnih celic.

Kožo sestavljajo milijoni celic, med njimi pa so tudi številne imunske celice, ki ves čas nadzorujejo okolico in prepoznavajo morebitne nevarnosti. Ko UV-žarki prodrejo v kožo, lahko poškodujejo DNK v kožnih celicah. Telo se na to odzove z vrsto zaščitnih mehanizmov: začne popravljati poškodovano DNK, poveča nastajanje melanina in spremeni delovanje imunskih celic v koži.

Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za raka (National Cancer Institute) je prav poškodba DNK eden ključnih razlogov, da pretirano izpostavljanje soncu povečuje tveganje za razvoj kožnega raka.

Morda se sliši presenetljivo, vendar lahko UV-sevanje začasno zmanjša aktivnost določenih imunskih celic. Ameriška fundacija Skin Cancer Foundation pojasnjuje, da UV-žarki vplivajo na delovanje celic, ki prepoznavajo in odstranjujejo poškodovane ali nenormalne celice. Zaradi tega lahko telo slabše zazna zgodnje rakave spremembe v koži. To je eden od razlogov, zakaj dolgotrajno in pogosto izpostavljanje močnemu soncu povečuje tveganje za kožnega raka.

Čeprav se sliši nenavadno, zmanjšanje imunskega odziva ni vedno slabo. Prav zaradi tega mehanizma se UV-svetloba že vrsto let uporablja pri zdravljenju nekaterih kroničnih kožnih bolezni, kot so luskavica, atopijski dermatitis in vitiligo.

Pri teh boleznih je imunski sistem preveč dejaven in napada lastne kožne celice. Nadzorovana izpostavljenost UV-svetlobi lahko ta pretiran odziv umiri in zmanjša vnetje. Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da gre za medicinsko nadzorovano zdravljenje z natančno določenimi odmerki UV-sevanja, ne pa za dolgotrajno sončenje na plaži.

Sončna svetloba ima še eno pomembno vlogo. Ko UVB-žarki dosežejo kožo, se začne tvorba vitamina D, ki je pomemben za zdravje kosti, mišic in normalno delovanje imunskega sistema. Vendar dermatologi opozarjajo, da za tvorbo vitamina D ni potrebno dolgotrajno sončenje. Pri večini ljudi zadostuje že kratkotrajna izpostavljenost obraza, rok ali nog soncu, natančen čas pa je odvisen od letnega časa, ure dneva, zemljepisne širine in tipa kože.

Pogosto slišimo, da sonce krepi odpornost. Resnica je nekoliko bolj zapletena. Ni dokazov, da bi sončenje neposredno izboljšalo sposobnost telesa za boj proti okužbam. Koristi, ki jih povezujemo s soncem, so predvsem posledica zadostne ravni vitamina D, več gibanja na prostem in boljšega splošnega počutja.

Po drugi strani pa lahko pretirano izpostavljanje UV-žarkom zaradi začasnega zaviranja imunskega sistema celo zmanjša lokalno obrambo kože.

Strokovnjaki priporočajo, da se soncu med najmočnejšim UV-sevanjem izogibamo, uporabljamo zaščitna oblačila, sončna očala in zaščitno kremo z ustreznim zaščitnim faktorjem. Takšna zaščita ne pomeni, da telesu preprečimo vse koristi sončne svetlobe. Pomeni predvsem, da zmanjšamo tveganje za poškodbe kože, prezgodnje staranje in razvoj kožnega raka.

Sonce je za naše telo pomembno, vendar njegov vpliv ni enoznačen. UV-žarki spodbujajo tvorbo vitamina D in lahko v določenih primerih pomagajo pri zdravljenju nekaterih kožnih bolezni. Hkrati pa poškodujejo DNK v kožnih celicah, začasno spremenijo delovanje imunskega sistema in ob dolgotrajni izpostavljenosti povečajo tveganje za kožnega raka. Zato strokovnjaki priporočajo zmerno izpostavljanje soncu in dosledno zaščito, kadar je UV-sevanje najmočnejše. Tako lahko izkoristimo koristi sončne svetlobe, hkrati pa zmanjšamo njena tveganja.