Poleg tega liposukcije nikakor ne gre jemati zlahka. Kajti tako kot pri vsakem drugem kirurškem posegu se lahko tudi pri odstranjevanju podkožnega maščevja kaj zaplete. Tudi okrevanje po posegu ni mačji kašelj. Obsežne podpludbe se lahko pojavijo ne le na mestu liposukcije, ampak tudi na bolj oddaljenih delih telesa, pacient pa mora nekaj dni po posegu strogo mirovati in prenašati zmerne bolečine. O tem, kako je videti sam poseg, kaj vse lahko gre narobe in za koga je liposukcija sploh primerna, pa smo povprašali specialista plastične, rekonstrukcijske, estetske in splošne kirurgije, prim. asist. Erika Vrabiča, dr. med.

1. Kako estetski kirurg izvede liposukcijo? Kakšne tehnike liposukcije sploh poznamo?

Liposukcija je estetski kirurški poseg, pri katerem s pomočjo nekaj milimetrov debele cevi, ki ima na koncu različno število odprtin z ostrim robom in ki je priključena na podtlačno črpalko, postrgamo in izsesamo odvečno podkožno maščevje. Najpogostejša tehnika liposukcije je tumescentna tehnika, kjer maščevje napolnimo z ustrezno tekočino. Z njo omogočimo anestezijo področja, kjer izvajamo liposukcijo. Istočasno zmanjšamo prekrvljenost in povečamo napetost podkožnega maščevja. Napetost nam olajša odstranjevanje maščevja, manjša prekrvljenost pa zmanjša izgubo krvi. Že nekaj časa sta v uporabi tudi ultrazvočno in lasersko asistirani liposukciji, pri katerih s pomočjo ultrazvočne ali laserske energije maščevje najprej utekočinimo in nato izsesamo. Še vedno pa je največ v uporabi tumescentna tehnika.

V kolikor je le mogoče izvedemo poseg v lokalni anesteziji, ki jo dosežemo z infiltracijo tumescentne tekočine v maščevje. S tem je omogočeno sodelovanje bolnika pri menjavanju položaja njegovega telesa med posegom in doseganje boljše simetrije, še zlasti, ko vršimo liposukcijo na parnih delih telesa (ledvena predela, boki, stegna, kolena). Kadar pa izvajamo liposukcijo večjega predela ali več področij hkrati, je potrebna splošna narkoza. Tudi pri splošni narkozi maščevje infiltriramo s tumescentno tekočino.

2. Kakšno pa je okrevanje po takšnem posegu?

Na mestih liposukcije se po nekaj dneh pojavijo podplutbe, ki so lahko tudi precej obsežne. Lahko se razširijo tudi na predele, ki so precej oddaljeni od mesta liposukcije, saj kri zaradi sile težnosti potuje med plastmi tkiva. Podplutbe so lahko prisotne tudi nekaj tednov. Uporaba kompresijskega oblačila je priporočljiva od pet do šest tednov. Prvih nekaj dni so običajno prisotne zmerne bolečine, ki jih lajšamo s tabletami, lahko tudi z injekcijami. Po posegu priporočamo nekaj dni mirovanja, nato pa se lahko fizične aktivnosti postopno stopnjujejo. Polna fizična aktivnost je običajno mogoča tri tedne po posegu. Po zacelitvi ran kože se začne na mestih liposukcije izvajati masaža s heparinsko kremo ali eno izmed krem za nego telesa. Masaža se izvaja od 10 do 20 minut, in sicer dvakrat ali trikrat dnevno. Smiselna je tudi ročna limfna drenaža. Dokončni rezultat liposukcije se doseže približno tri mesece po izvršenem posegu.

3. Kdo se lahko odloči za liposukcijo in na katerih delih telesa je najpogostejša?

Liposukcija ne more biti nadomestilo za hujšanje. Z njo odstranjujemo odvečne količine podkožnega maščevja s tistih predelov telesa, kjer se maščevja ne moremo znebiti ne z ustrezno prehrano ne s telesno aktivnostjo. Značilni predeli, kjer najpogosteje izvajamo liposukcijo, so spodnji del trebuha, ledvena predela, boki, notranja stran stegen in notranja stran kolen. Z odstranitvijo ustrezne količine maščevja na teh mestih ustvarimo lepšo in skladnejšo postavo. Zaradi tega pravimo liposukciji tudi oblikovanje telesa ali liposkulptura.

Najboljši rezultati liposukcije so pri tistih, ki so pred posegom z ustreznim režimom prehrane in telesno aktivnostjo že zmanjšali količino podkožnega maščevja. Z liposukcijo nato odstranimo odvečno maščevje še z mest, kjer jim to ni uspelo. Za dober končni rezultat je pomembna tudi ustrezna elastičnost kože, ki se mora po odstranitvi maščevja primerno pokrčiti. V kolikor je koža na mestu želene liposukcije že pred posegom ohlapna, jo odsvetujemo. Po liposukciji se bo namreč njena ohlapnost še povečala. V tem primeru je potreben klasičen kirurški poseg, pri katerem izrežemo tudi odvečni in ohlapni del kože.

4. Od česa je odvisen uspeh in ne nazadnje tudi varnost posega?

Za doseganje dobrega končnega rezultata in za varnost posega morajo biti ob pravilni indikaciji za poseg zagotovljeni še optimalni pogoji s strani bolnika, kirurga in prostorov.

Za varnost je bistveno pomembnejša dobra psihofizična kondicija bolnika kot njegova starost. Znano je, da imajo kronična obolenja, kot so sladkorna bolezen, zvišan krvni pritisk in različne razvade (kajenje, uživanje alkohola), bistveno večji vpliv na potek in rezultat posega kot pa število let bolnika. Preden pristopimo k kirurškemu posegu, je treba natančno razložiti način operativnega posega, predviden potek rehabilitacije in končni rezultat. V kolikor pred posegom tega ne uspemo zadovoljivo pojasniti, predvsem pa takrat, ko so pričakovanja bolnika nerealna, je najbolje, da se poseg odsvetuje ali v skrajnem primeru celo odkloni.

Pomembno je tudi, da poseg izvede izkušen in izučen kirurg, poleg tega ga je treba izvesti v ustreznih prostorih in v za to usposobljenih ustanovi. Pomanjkljivo opremljeni prostori ali celo ambulantni prostori in kozmetični saloni vsekakor niso mesto za izvajanje liposukcije. Le pooblaščene ustanove z ustreznimi dovoljenji in redno kontrolo so primerno mesto za izvajanje liposukcije.

5. Verjetno pa se lahko – tako kot pri vsakem drugem posegu – tudi pri liposukciji kaj zaplete …

Kot pri vsakem kirurškem posegu so tudi pri izvedbi liposukcije možni zapleti. Možnost zapletov je seveda ob pravilni indikaciji in ustrezni izvedbi posega manjša. A med samim posegom so zapleti izjemno redki. Sicer pa za varno liposukcijo velja tista, pri kateri ne odstranimo več kot štiri litre maščevja. V odstranjenem maščevju je tudi približno 10 do 15 odstotkov krvi. Pri večjih liposukcijah bi torej lahko prišlo do prevelike izgube krvi. Lahko pride tudi do alergične reakcije na zdravila, ki so v tumescentni tekočini, ali na zdravila, ki so potrebna za izvajanje splošne narkoze. Pri izredno agresivni izvedbi posega ali če ga izvaja nekdo, ki ni vešč, bi lahko prišlo do poškodbe katere izmed pomembnejših žil ali predrtja trebušne stene. Takšnih primerov je v literaturi opisanih le nekaj.

Po operativnem posegu lahko pride tudi do kolekcije večje količine krvi na mestih liposukcije, kar je pogosto vzrok za nastanek vnetja. Vnetje je vzrok za stopnjevanje bolečin, podaljša pa tudi čas celjenja in rehabilitacije. Pri obsežnih in agresivnih oblikah vnetja lahko pride tudi do odmiranja podkožnega tkiva in kože, kar seveda močno podaljša čas rehabilitacije, pogosto pa je tudi vzrok za slab končni rezultat. Najresnejši zaplet je maščobna embolija ali pa embolija, ki jo povzroči odluščeni krvni strdek.Ta zaplet se lahko konča tudi s smrtjo.