Vzroki za nastanek takšnih težav so lahko številni: lahko gre za prirojeno lastnost kože in manjvrednost žilnih sten, okvare žilne stene lahko nastanejo tudi tekom življenja zaradi grobih manipulacij s kožo, pretiranega sončenja, izpostavljanja neugodnim vremenskim razmeram, seveda pa lahko tudi nekatera bolezenska stanja (nekatere kožne bolezni ali sistemske bolezni) lahko privedejo do trajnega razširjenja žilic. Največkrat opažamo telangiektazije pri svetlopoltih ljudeh s tanko in občutljivo kožo.

Nemalokrat so razširjene žilice posledica nekontrolirane uporabe določenih zdravilnih krem, ki vsebujejo hormonske sestavine (kortikosteroide);  in končno, tudi pretirano uživanje alkoholnih pijač in kajenje lahko pri nekaterih ljudeh povzroči nastanek takšnih težav.

(Sončenje – naravno ali v solarijih), izpostavljanje infrardeči svetlobi, pogosto savnanje, kozmetični posegi s paro, ki je obrazu preblizu ali traja skupno več kot 5 minut, oblivanje obraza izmenoma z vročo in mrzlo vodo, obkladki z ledom…lahko doprinesejo dodatno poškodbo drobnim žilicam.

Največ prizadetih je prav gotovo med ljudmi, ki živijo v ekstremnih vremenskih razmerah, še posebej, če imajo svetlo polt in občutljivo kožo. 

Ponavadi opažamo telangiektazije najprej na licih, ob nosu, na nosu, pa tudi po bradi in redkeje na stranskih delih obraza. 

Težave postanejo opazne in moteče, ko oslabljene stene kapilar, ki se razširijo zaradi že omenjenih različnih vzrokov, postanejo trajno neelastične in ostanejo razširjene.

Razširjene žilice lahko odstranjujemo na štiri načine:

1. S klasično elektrokoagulacijo in podobno, a sodobnejšo radiofrekventno koagulacijo.

To je postopek, pri katerem je potrebno s tanko iglico prebosti kožo na več mestih nad razširjeno žilico, se ji čim bolj približati in nato s pomočjo električne energije ali radiofrekventne energije žilico koagulirati. Metoda je boleča, po posegu je koža pordela, otekla in na njej se pojavljajo krastice. Ob nespretno opravljenem postopku ali okužbi ranice lahko pride do kasnejšega nastanka brazgotinic. Če je poseg opravljen z nesterilnimi iglicami, je možen tudi prenos mikroorganizmov, ki se prenašajo s krvjo (hepatitis B, C, HIV...)

2. Poseg  s klasičnim IPL (intenzivna pulzirajoča svetloba) -  IPL naprave niso laserski aparati. Sevajo intenzivno svetlobo vidnega in začetnega infrardečega spektra, teoretično lahko vplivajo na oksigenirani hemoglobin in obenem tudi na druge kromofore v koži (kožni pigment melanin) ter na segrevanje vode v povrhnjih strukturah kože. Klasični IPL aparati, s katerimi so preplavljeni kozmetični saloni in marsiaktere ordinacije, so zaradi manjše selektivnosti manj učinkoviti od laserjev, potrebnih je več postopkov in večja je možnost opeklin.

3. ŽILNI LASERJI  ustvarjajo kratke pulze svetlobe določene barve (rumeno-zelene, zelene), ki se absorbira v rdeči barvi razširjenih žilic. Ob tem se sprošča toplotna energija, ki razširjene žilice v koži »požge« in tako uniči. Takšen poseg je učinkovit in varen, če je opravljen strokovno. Običajno je potrebno poseg ponoviti po 6-12 tednih. Posegi se izvajajo v ambulanti brez splošne anestezije. Poseg se lahko opravi v obdobjih, ko koža ni osončena; tudi po posegu se je potrebno izogibati ultravijoličnim žarkom. Če tega ne upoštevamo, lahko pride do nastanka svetlih ali temnih lis, ki so sicer praviloma prehodne in trajajo nekaj mesecev, v redkih primerih pa lahko ostanejo trajno. Kadar poseg ni opravljen v takšnih pogojih in strokovno, lahko v skrajnih primerih pride celo do nastanka opeklin in kasneje do brazgotin.

4. NAJSODOBNEJŠI IPL aparati v marsičem presegajo zmogljivosti laserjev. Strokovnjaki so uspeli vanje vgraditi dodatne filtre, ki omogočajo absorbcijo svetlobe v zelo ozkih območjih valovnijh dolžin, specifičnih le za določene tarče, kot sta hemoglobin in melanin. S posebnim filtrom so onemogočili absorbcijo svetlobe v vodi, kar zmanjša možnost toplotnih poškodb ostalih struktrur v koži, tako da ni potrebno dodatbno hlajenje kožne površine, brez česar si ne moremo zamisliti delovanja sodobnih laserjev. Omogočajo tudi izboljšanje nekaterih trdovratnih rdečin, ki jim tudi laserji običajno niso kos, na primer na vratu. Žilicam različnega premera in obarvanosti so uspeli prilagoditi tudi trajanje posamičnih impulzov, zato so posegi zelo učinkoviti in v rokah strokovnjaka z bogatimi izkušnjami tudi varni.