Velike besede komaj 21-letnega dekleta, pomislim, ko se zavem, da je Simona pravzaprav šele zaključila šolanje in se šele podaja v poslovni svet. A zanje obstaja pojasnilo. S stigmo zaradi prekomerne teže in številnimi zbadljivkami se spopada že od malih nog. Najtežje je bilo v prvem letniku srednje šole, ko je vrstniki še niso dobro poznali. ''Spominjam se, da sem se nekoč razjokala na klopci, ko sem čakala na avtobus, saj nisem več prenesla govoric o moji teži in o tem, da sem drugačna. Name so se spravili fantje iz višjega letnika in takrat me je res prizadelo,'' pojasni in doda, da je potrebovala kar nekaj časa, da se je naučila sprejeti samo sebe takšno, kot je. A ni se udala v usodo in trud se je kmalu izplačal, saj so se stvari v šoli izboljšale. ''Sčasoma so me spoznali in ugotovili, da nisem tako slaba in proti koncu srednje šole smo se vsi že dobro poznali in postali dobri prijatelji. Bila sem celo predsednica razreda, in to je bila zame res velika čast.''
Tako ne goji nikakršnih zamer in nima slabih spominov na otroštvo, je pa res, da so bile prav zbadljivke zanjo dobra šola, pri kateri se je naučila spopadati s težkimi trenutki in z vzdignjeno glavo nadaljevati svojo pot. ''Ko me kaj res razjezi, grem domov, prižgem radio, dam notri najboljši cd, navijem do konca in moje misli se odklopijo. Ali pa grem na dolg sprehod, na zrak, se sama s sabo pogovorim in skušam na vse situacije gledati pozitivno.'' Poleg tega ji je bila vedno v oporo njena družina, kjer so jo vzgajali s spoštovanjem in z veliko ljubezni. ''Pomembno je, da imaš dobro oporo doma.''
Prav z njo se je tudi lažje podala novemu izzivu naproti in se odločila, da svojo srečo poskusi s prijavo na resničnostni šov Top 4. A prijava na oddajo, kjer se bo z njeno zunanjo podobo ukvarjala vsa Slovenija, je bila težek korak. ''Dvakrat sem izpolnila prijavnico in jo zbrisala. Šele v tretje sem zbrala pogum, izpolnila prijavnico in rekla, kar bo pa bo,'' je v smehu priznala in dodala, da ni pričakovala, da se bo uvrstila v resničnostni šov, saj je vedela, da se bo prijavilo veliko lepih in sposobnih deklet.
A veliki met ji je uspel in s svojo simpatičnostjo in preprostostjo je očarala gledalce, ki so ji v bran stopili tudi, ko se ji je ponesrečil izbor poslovnega stila. ''Za pozitivne komentarje pod članki mi je povedala prijateljica in tega res nisem pričakovala. Mislila sem, da bodo ljudje proti meni. Odziv me je res presenetil in to mi je dalo še dodatne moči, da grem naprej.''
Pogumna Simona je iz oddaje Top 4 izpadla pred dobrim tednom dni. Uspelo se ji je uvrstiti med 12 finalistk, s tem pa je pritegnila dovolj pozornosti, da je lahko pričela z uresničevanjem svojih sanj. ''Pričela sem sodelovati s priznanim stilistom, s katerim bova pripravila linijo oblačil za močnejše ženske. Zavedam se, kako težko je v Sloveniji dobiti oblačila za močnejšo postavo. Že od malih nog nisem našla lepih oblačil zase. Videla sem, kako so bile sošolke lepo oblečene in me je zmotilo, da sama ne morem imeti takih oblačil in to se je v meni nabiralo. Prav zato si želim vsaki ženski dati možnost, da bi se lepo uredila.''
Poleg tega si s svojo zgodbo želi biti navdih vsem močnejšim stigmatiziranim ženskam, da premagajo svoje strahove in ne glede na vse najdejo samozavest v sebi. ''Moraš si upati, moraš verjeti vase in potem bo šlo. Želim si, da vse ženske najdejo moč v sebi in začnejo svojo pot, po kateri si želijo iti.''
Da je to nedvomno uspelo tudi njej, pa simpatična Simona s svojo odločnostjo in pozitivno energijo kaže na vsakem svojem koraku.
Čeprav je Simona Könye našla način, kako okrepiti svojo samopodobo, pa nam je več o tem povedala še psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny: Kako pogoste so težave z nizko samopodobo? Težave z nizkim vrednotenjem so danes zelo pogoste. Tako se lahko celo zgodi, da nam noben dosežek ni dovolj ali da razvrednotimo vse, kar smo dosegli. Lahko razvrednotimo partnerja, da bi se počutili vsaj približno dobro v svoji koži – čeprav to seveda nikakor ne pomaga. Lahko se začnemo preveč oklepati partnerja ali se ravno obratno začnemo oddaljevati od ljudi, ker nas je strah, da bi videli, kako nismo dovolj dobri. Če imamo nizko samopodobo, bomo do večine ljudi pristopali na ta način, da se bomo že vnaprej branili, saj bomo prek lastne predstave pričakovali, da nas bodo tudi oni razvrednotili. So za nizko samopodobo krivi tudi mediji? Mediji sami ne morejo uničiti našega samovrednotenja, lahko pa pri ljudeh z nizko samopodobo sprožijo tisto, kar v njih pravzaprav že obstaja. Odziv je torej odvisen od posameznika. So kakšni hitri triki, s katerimi lahko okrepimo samopodobo? Tako kot ni hitrih diet, s katerimi bi izgubili veliko kilogramov, tako tudi ni hitrih metod za krepitev samopodobe, razen seveda tistega nasveta, ki ga že vsi poznamo – sprejmimo same sebe take, kot smo. Vendarle so težave s samovrednotenjem nekaj, kar prinesemo s sabo že iz otroštva in ne moremo z nekaj kratkimi ukrepi tega spremeniti. Žal! Sami sebe vrednotimo toliko in na ta način, kot so nas vrednotili naši starši. Naša samopodoba se namreč gradi ravno v tem prvem odnosu, ki ga imamo s starši, in tako kot so nas oni skozi svoja sporočila odslikavali v tem obdobju, tako mi vidimo sebe. Osnova se zgradi tu in če iz otroštva prinesemo stabilno samopodobo, nam seveda tudi samovrednotenje v odrasli dobi ne bo povzročalo večjih težav. Ne glede na to, ali imamo kilogram več ali manj. Kaj je največja napaka staršev pri vzgoji? Starši pogosto pričakujejo preveč od svojih otrok in to je zelo rušilno za samopodobo, saj jim postavljajo cilj, ki ga v resnici nikoli ne morejo doseči. Če jih zraven še razvrednotijo ali čustveno zavrnejo, ko tega ne dosežejo, se stvari samo še slabšajo. Težava je tudi pri starših, ki otroke preveč ščitijo in mu onemogočajo, da bi prepoznali, kaj v resnici zmorejo. Ko se pozneje otroci srečajo z zahtevami normalnega življenja, so zgroženi in imajo občutek, da ničesar ne zmorejo. Starši ne bi smeli stvari početi namesto otrok, ampak bi jih morali naučiti, kako naj sami iščejo načine za reševanje problemov, težav in napak. Kaj kljub vsemu lahko storimo sami? Že s tem, da skušamo sami sebe sprejemati in pozitivno vrednotiti tudi takrat, ko nismo v najboljši koži, ko naredimo napako, ko razočaramo sebe ali koga drugega, že s tem lahko storimo veliko. Če tega ne zmoremo in se kljub poskusom znova in znova vračamo na stare tire, je treba poiskati strokovno pomoč. Večina ljudi zmore vzdrževati relativno pozitivno samovrednotenje, do psihoterapevstke obravnave pa pride od 20 do 30 odstotkov ljudi, in to so tisti, ki so dobili premalo, da bi ohranjali neko stabilno in konstruktivno samopodobo. Kdaj je čas, da se obrnemo na psihoterapevta? Tako kot pri vseh drugih psiholoških težavah ali motnjah, torej, kadar so težave tako močne, da motijo naše konstruktivno življenje, da motijo našo kvaliteto življenja. Takrat je seveda čas, da obiščemo psihoterapevta. |