Vizita.si
Za povečanje prsi se najpogosteje odločajo ženske med 20. in 55. letom starosti.

Lepota

Umetne prsi lahko otežijo dojenje!

Eva Trček
01. 04. 2010 09.09
0

V želji po popolnem telesu se vse več žensk odloča za korekcijo prsi. Nekatere hočejo manjše, druge večje, spet tretje se odločijo za mastopeksijo – poseg dviga dojk. A operacije prsi se lahko končajo povsem drugače, kot pričakujete.

Za povečanje prsi se najpogosteje odločajo ženske med 20. in 55. letom starosti.
Za povečanje prsi se najpogosteje odločajo ženske med 20. in 55. letom starosti.FOTO: iStockphoto
Operacijo povečanja, zmanjšanja ali dviga prsi lahko spremljajo enaki zapleti kot kakršen koli drug poseg, ki poteka v splošni anesteziji. Poleg tega pa se lahko pri takšnem lepotnem popravljanju oprsja kaj hitro zgodi, da z novim videzom niste zadovoljni oziroma da so dojke povsem drugačne, kot ste si jih predstavljali vi.

Še posebej povečanje prsi z vsadki lahko spremljajo razni zapleti, kot so raztrganje ali brazdanje prsnega vsadka, spremenjena občutljivost bradavice in dojk ali celo izguba občutka v predelu bradavice ali celotne dojke. Po operaciji se lahko pojavijo tudi podpludbe in otekline, vsadek se lahko začne premikati ali pa začne iz njega uhajati tekočina. Možno je tudi, da se pojavi vnetje ali okužba dojk ter celo odmrtje kože. Ženska z umetnimi dojkami pa lahko ima težave tudi z dojenjem. ''Operativni poseg lahko vpliva na obliko, funkcijo in čutenje bradavice ter tkiva dojke okoli bradavice, kar lahko oteži dojenje. A načeloma prsni vsadki ne motijo normalnega procesa dojenja,'' razlaga plastična, rekonstrukcijska in estetska kirurginja Tea Jedlovčnik Štrumbelj, dr. med.

Katere ženske si ne smejo povečati prsi?

Čeprav se lahko za povečanje prsi odloči skorajda vsaka ženska, pa vendarle obstaja nekaj omejitev:

- Avtoimunske bolezni, kot na primer lupus ali skleroderma;

- Stanja, ki zavirajo normalno celjenje ran (na primer sladkorna bolezen), ali bolezni strjevanja krvi oziroma jemanje zdravil, ki zavirajo normalno strjevanje krvi;

- Kompromitiran imunski sistem (zaradi jemanja imunosupresivnih zdravil;

- Slabša prekrvljenost tkiva dojke;

- Slabo splošno zdravstveno stanje oziroma bolezni, ki lahko ogrozijo potek operacije in posledično celo pacientovo življenje.

Ženske lahko izbirajo med okroglimi ali anatomsko oblikovanimi vsadki, ki so kapljičaste oblike in zato po izgledu nekoliko bolj naravni.
Ženske lahko izbirajo med okroglimi ali anatomsko oblikovanimi vsadki, ki so kapljičaste oblike in zato po izgledu nekoliko bolj naravni. FOTO: iStockphoto
Operacija ne pride v poštev tudi pri premladih ženskah oziroma pri tistih, ki se jim prsi še vedno razvijajo. ''Spodnja meja so leta, ko je razvoj prsi končan, zgornje meje za povečanje dojk pa v bistvu ni. Je pa res, da je povečanje prsi v zrelih letih pogosto kombinirano z dvigom prsi,'' pojasni Tea Jedlovčnik Štrumbelj. ''Sicer pa se za povečanje prsi odločajo ženske nekje med 20. in 55. letom starosti.''

Na voljo je več sto vsadkov

Ko se ženska odloči za povečanje prsi, je pomembno, da pri izbiri velikosti, oblike in vrste vsadkov upošteva svojo konstitucijo ter predvsem mnenje kirurga. Kajti če ste izredno majhne in drobne postave, potem ogromni vsadki za vas ne pridejo v poštev. Sicer pa lahko izbirate med okroglimi ali anatomsko oblikovanimi vsadki, ki so kapljičaste oblike in zato po izgledu nekoliko bolj naravni. So različnih višin, profilov in volumnov. Poljneni so lahko s silikonskim gelom ali fiziološki raztopino, obstajajo pa tudi kombinirani vsadki, ki imajo jedro iz silikonskega gela, ovoj pa je polnjen z vodo.

''Operativni poseg lahko vpliva na obliko, funkcijo in čutenje bradavice in tkiva dojke okoli bradavice, kar lahko oteži dojenje. A načeloma prsni vsadki ne motijo normalnega procesa dojenja,'' razlaga Tea Jedlovčnik Štrumbelj.
''Operativni poseg lahko vpliva na obliko, funkcijo in čutenje bradavice in tkiva dojke okoli bradavice, kar lahko oteži dojenje. A načeloma prsni vsadki ne motijo normalnega procesa dojenja,'' razlaga Tea Jedlovčnik Štrumbelj.FOTO: iStockphoto

''Prsni vsadki imajo sicer omejeno življensko dobo, in sicer približno 20 let. Ker pa telesna teža niha in ker koža postaja manj elastična, je za ohranjanje videza dojke včasih treba vsadke zamenjati ali pa korigirati povešenost z dvigom dojke. Včasih pa si ženske preprosto zaželijo še večje dojke in se zato odločijo za še en poseg,'' pove sogovornica. Lahko pa se ženska sčasoma odločit tudi za dstranitev vsadkov. Take odločitve so redke, še pravi Tea Jedlovčnik Štrumbelj. Napogostejši vzrok pa je navadno oseben – ženska si preprosto želi spet manjših prsi.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 587