Študije so pokazale, da močnejša ritka znižuje raven 'slabega' holesterola in povišuje nivo 'dobrega', ki odnaša holesterol iz arterij v jetra, kjer se razgradi in tako preprečuje nabiranje maščob na stenah arterij. In kaj ima s tem široka zadnjica? Ena od teorij pravi, da zadnjica deluje kakor odbijač, ki preprečuje kopičenje trans maščobnih kislin, ki škodujejo notranjim organom. Maščobno tkivo na zadnjici pa naj bi poleg tega poviševalo raven hormonov, ki regulirajo apetit in težo.

Nimate oblin?

Če spadate med tiste ženske, ki nimajo oblin, nič zato. Raziskovalci so ugotovili, da je rak dojke trikrat pogostejši med ženskami, katerih matere imajo široke boke. Strokovnjaki za to krivijo visoke količine spolnega hormona estrogena, ki povečuje tveganje za nastanek raka dojke in se v večjih količinah nahaja pri ženskah s širokimi boki. Teorija namreč pravi, da je razvijajoče se prsno tkivo zarodka v maternici izpostavljeno visokim količinam estrogena, ki kroži po materini krvi.

Majhne prsi

Če imate manjše prsi, se nikar ne obremenjujte s tem. Dokazano je, da imajo ženske z manjšim oprsjem veliko manj težav s hrbtenico. Velike prsi namreč lahko povzročijo ukrivitev hrbtenice in bolečine v zgornjem in spodnjem delu hrbta ter v vratu. Manjše prsi pa imajo še druge prednosti. So namreč bolj občutljive.

Velik nos

Večji kot imate nos, bolj ste zaščiteni pred vstopom delcev prahu in bakterij v pljuča. Odkrili so, da ljudje z večjimi nosovi vdihnejo skoraj 7 odstotkov onesnaženih delcev manj in da imajo manjše tveganje za razvoj sezonskih alergij.

Nekoliko debelejši gležnji

Debelejši gležnji predvsem zaradi neestetskega videza niso nikjer dobrodošli, kljub temu pa je zanimivo to, da je skladiščenje maščobe v spodnjem delu telesa za žensko veliko bolj zdravo. Zato profesor Wendy Kohrt pravi, da odstranitev maščobnih celic z liposukcijo ni dobra zamisel. Ženskam, ki se odločijo za tovrstne posege, se namreč lahko začnejo nabirati maščobe na drugih delih telesa, kjer bolj ogrožajo njihovo zdravje.

Debeli prsti na nogah

Prsti na nogah so se pri ljudeh razvili z namenom, da nudijo oporo in omogočajo lažji tek. Daljši prsti potrebujejo več energije za delovanje in poleg tega slabše absorbirajo udarce kakor kratki. Ljudje, ki imajo daljše prste, pa poleg tega tudi pogosteje utrpijo poškodbe, kot je nategnjena kita.

Velika ušesa

Velika ušesa preprečujejo poslabšanje sluha, ki je posledica staranja, poleg tega pa bolje slišijo, saj večji uhelj omogoča učinkovitejše lociranje in 'zbiranje' zvoka.

Čokate noge

Kratke noge povezujemo s pogostejšim pojavom bolezni srca in jeter ter diabetesa, ne glede na to pa prinašajo tudi nekaj prednosti. Če ima oseba bolj čokate noge, ima namreč tudi močnejše kosti in zaradi tega manjše tveganje, da bo zbolela za osteoporozo. Poleg tega pa ti ljudje utrpijo veliko manj zlomov kosti kakor tisti, ki imajo vitke noge.

Močna stegna

Še ena dobra novica za vse, ki se jim maščoba zbira na spodnjem delu telesa.12-letna študija, ki so jo opravili na Danskem na 3000 ljudeh, je namreč pokazala, da tisti, katerih obseg stegen meri vsaj 60 centimetrov, redkeje zbolijo za boleznimi srca in so izpostavljeni manjšemu tveganju za nenadno smrt.

Pigmentna znamenja

Večina ljudi bi se rada znebila svojih znamenj in pik, saj te male nadloge za kar desetkrat povečujejo tveganje za nastanek kožnega raka. Kljub vsemu pa le ni tako črno. Znanstveniki namreč trdijo, da so ljudje, ki imajo veliko pik, biološko mlajši od ljudi, ki imajo izjemno malo znamenj in so zato manj izpostavljeni boleznim, ki so povezane s starostjo (bolezni srca, osteoporoza). Skupina strokovnjakov je to ugotovila, ko je preučevala DNA več kot 900 parov dvojčkov. Osredotočili so se na telomere, delčke DNA na konicah kromosomov, ki se nahajajo v človeških celicah, ki se s staranjem človeka krajšajo. Ko se postane telomer prekratek, celice začnejo odmirati, zato strokovnjaki nanje gledajo kakor na notranjo biološko uro človeka. Študija je nato pokazala, da imajo ljudje, ki imajo več kot 100 pik, daljše telomere v primerjavi s tistimi, ki jih imajo manj kot 25. Razlika v bioloških letih naj bi znašala približno šest do sedem let.