Med najpogostejša pljučna obolenja sodijo alergijski rinitis, astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Največ je bolnikov z astmo. Po podatkih Klinike Golnik v Sloveniji zaradi te bolezni trpi 16 odstotkov odraslih in kar 17,4 odstotka otrok. Vse pogostejša je tudi kadilska okvara pljuč, KOPB, za katero zboli 20 odstotkov kadilcev in se v 95 odstotkih pojavlja prav pri kadilcih. KOPB velja za najhitreje rastočo kronično bolezen in je četrti najpogostejši vzrok smrtnosti na svetu, zaradi nje pa v Sloveniji letno umre od 500 do 600 oseb.

KOPB je kronična bolezen, ki se začne počasi in tiho. Za njo je značilno stalno zmanjšan pretok zraka, kratka sapa, kroničen produktiven kašelj s povečanim izločanjem sluzi (pri kadilcih tako imenovani "kadilski kašelj") in izpljunkov. Pri KOPB gre za znižan pretok zraka v pljuča in iz njih, ki se ga ne da popolnoma odpraviti.

KOPB obsega dve obolenji:

Prva oblika KOPB je "kronično obstruktivno vnetje dihalnih poti" z odebelitvijo stene bronhijev (posledična zožitev svetline dihalne poti in zmanjšanje pretoka zraka) zaradi povečane aktivnosti žlez v dihalnih poteh (več sluzi v bronhijih), kar še dodatno zmanjšuje (ovira) pretok zraka v pljučih. Zaradi povečane sluzi ti bolniki tudi veliko kašljajo – izkašljujejo. Zaradi tega je za dolgoletne “kronične kadilce” in bolnike s KOPB značilen kašelj z veliko sluzi – "kadilski kašelj" v jutranjih urah.

Druga oblika KOPB je "pljučni emfizem" – bolezensko stanje, pri katerem propadejo nežne pljučne membrane in pljučni mešički. Kadar propade več sosednjih mešičkov, nastanejo v pljučih "votline" – ki so v pljučih kot luknje "v švicarskem siru". Bolnik ima v pljučih 'ujet' zrak, ki predstavlja za izmenjavo kisika v kri nefunkcionalne prostore. Zaradi zreduciranega pljučnega tkiva je motena mehanika dihanja in ujetega zraka ne moremo izdihati. Posledično je občutek težke sape ("kratka sapa"), ki se še okrepi med telesnim naporom.

KOPB močno vpliva na kakovost življenja, povečuje pa tudi tveganje za razvoj raka na pljučih.

Rak pljuč se v veliko primerih odkrije prepozno, ker lahko poteka tudi brez simptomov. Od približno 1000 primerov odkritih rakov na leto jih je 50 odstotkov že metastatičnih. Pljučni rak se lahko prepreči z opustitvijo kajenja, saj je kar v 99 odstotkih povezan s kajenjem cigaret.

Simptomi so velikokrat neopazni

Bolezni pljuč pogosto odkrijemo prepozno, saj se razvijajo počasi in postopoma. Strokovnjaki opozarjajo, da morate posumiti, da je nekaj z vašimi pljuči narobe že, če opazite dlje časa trajajoči kašelj, zmanjšano telesno zmogljivost in zasoplost. Simptomov nikar ne jemljite kot 'logičnih', četprav kadite, temveč obiščite zdravnika.

Spirometrija je ključnega pomena

Za odkrivanje bolezni pljuč je ključnega pomena spirometrija oziroma preiskava pljučne funkcije. Ta metoda omogoči merjenje prostornine pljuč, ob globokem vdihu in izdihu pa oceno pretoka zraka skozi zračne poti – bronhije. Na osnovi velikosti vdihanega zraka (polnjenja pljuč) in hitrosti – količine izdihanega zraka v eni minuti (praznjenja pljuč), dobimo indeks obstrukcije – stopnjo ogroženosti blago, zmerno ali hudo. KOPB.

Opravi se lahko tudi preiskava za motnje v izmenjavi plinov v zraku, s katero ocenjujejo prehajanje plina iz zraka v pljučnih mešičkih v kri.

Pogostejše ali celo redno opravljanje spirometrije, merjenje kapacitete pljuč, bi tako lahko veliko pripomoglo k zgodnejšemu odkrivanju teh bolezni.

Spirometrija je osnovna diagnostična metoda pri odkrivanju KOPB. Na osnovi spirometrije določimo tudi stopnjo – težo bolezni od ena do štiri: blaga, zmerna, huda in zelo huda KOPB.

Želite čim prej k specialistu?

Se spopadate z omenjenimi simptomi, a veste, da boste dolgo časa čakali na specialista in diagnostične preiskave, ki bodo pokazale vzrok vaših težav? Če ste eden izmed tistih, ki ste naveličani čakanja na specialista in diagnostične preglede ter preiskave, si lahko pomagate z dodatnim zavarovanjem Zdravje in Zdravje plus pri Zavarovalnici Sava, kjer ob sklenitvi zavarovanja prejmete specialistične preiskave, preglede, zdravstvene posege in storitve fizioterapije v samo 10 dneh. To pomeni, da se lahko izognete dolgim čakalnim vrstam. Hkrati pa zavarovalnica Sava s paketoma Zdravje in Zdravje plus omogoča pomoč zavarovancu skozi celoten proces zdravljenja.

ASTMA

Astma velja za najpogostejše obolenje dihal. Po navadi se začne v otroštvu, v obdobju odraščanja – adolescence, se lahko umiri in se po dvajsetem letu povrne. Pogosteje prizadene razvitejša okolja, kjer je tudi večji porast alergij, še posebej v bivalnih in delovnih prostorih, kjer se nahajajo številni alergeni.

Astma ali naduha je bolezen, pri kateri gre za posebno vnetje dihal, ki je stalno prisotno v pljučih. Ob stiku z zunanjimi dejavniki, hladnim zrakom, z virusi, alergeni (pršica, pelodi trav, dlake živali ipd.) ali ob naporu pride zaradi krčev in povečanega izločanja sluzi do zoženja bronhijev in preodzivnosti dihalnih poti. Posledice so za astmo značilni simptomi, kot so oteženo dihanje, občutki dušenja, dražeč kašelj, piskanje in občutki stiskanja v prsih.

Ker je astma kronična bolezen, zahteva konstantno zdravljenje s protivnetnimi in olajševalnimi zdravili, ki odpravljajo simptome in bolniku omogočajo povsem normalno življenje. Pravilno vodeni – zdravljeni, astmatični bolniki morejo živeti enako kot njihovi vrstniki.

Pri obvladovanju astme bolniku pomagajo trije glavni ukrepi. Prvi ukrep je izogibanje dejavnikom okolja, ki poslabšujejo bolezen, torej alergenom v zraku, na drugem mestu je izogibanje respiratornim infektom, na tretjem mestu pa je zdravljenje z zdravili.

KOPB

KOPB je največkrat posledica kajenja cigaret, saj cigaretni dim škodi prav vsem delom pljuč. Ker dim vpliva na sluznico v velikih sapnicah, lahko povzroči kronični bronhitis, z brazgotinjenjem in zoženjem malih dihalnih poti privede do bronhiolitisa, ko poškoduje pljučne mešičke, pa povzroči še emfizem. Vse te motnje in okvare nato privedejo do neozdravljive zapore dihal, mišice začnejo propadati, bolnik pa hujša in postane šibek. Pogosto pa bolniki s KOPB trpijo tudi za depresijo.

Simptomi se razvijajo počasi, tudi nekaj let, a konstantno napredujejo. Vključujejo:

- napredujočo zadihanost ob telesnih naporih, sprva večjih, pozneje tudi najmanjših ali celo med mirovanjem;

- jutranji kašelj z gnojnim izmečkom;

- kašljanje, ki se ponavlja ves dan;

- večanje količin gnojnega izmečka;

- zaradi kopičenja sluzi, na kateri se razmnožujejo bakterije, so pogoste okužbe dihal, predvsem v hladni polovici leta, ob katerih bolnik izkašljuje rumenkast ali zelenkast izmeček;

- piskajoče dihanje, še posebej po intenzivnem kašlju.

Poleg naštetih simptomov lahko zaradi hladnega vremena in okužb izbruhnejo tudi različni zapleti. Emfizem lahko tako povzroči sodčasto obliko prsnega koša zaradi povečanja prostornine pljuč, zaradi pomanjkanja kisika lahko pomodrijo ustnice, jezik ter prsti na rokah in nogah, zaradi srčnega popuščanja otekajo gležnji, zaradi naglega in plitkega dihanja pa se lahko koža rožnato obarva.

Pri bolnikih s KOPB se kašelj pojavlja predvsem zjutraj, nekoliko manj intenzivno pa čez dan. Ker kašelj večina kadilcev sprejme kot nekaj normalnega, ob njegovem pojavu ali poslabšanju velikokrat ne obiščejo zdravnika. Prav tako kadilci kot nekaj samoumevnega jemljejo kratko sapo, ki se sprva pojavlja zgolj med fizičnim naporom, saj jo pripisujejo slabi telesni pripravljenosti. Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da ob pojavu teh (prvih) simptomov čim prej obiščite zdravnika. Večina bolnikov s KOPB pride do zdravnika šele takrat , ko je z njimi že hudo narobe, takrat pa je bolezen že v pozni fazi. Tretjina teh bolnikov, ko jim zdravnik postavi diagnozo KOPB, trpi za občutkom pomanjkanja zraka, ki ga ne odpravimo z nobenim zdravilom. Ob dovolj zgodnjem odkritju KOPB in ukrepanju se je namreč mogoče izogniti napredujoči okvari pljučnega tkiva. KOPB v pozni fazi z zdravili in kisikom lahko samo lajšamo, ne moremo pa je ozdraviti .

Zaradi počasnega razvoja, poznega odkrivanja KOPB – konstantnega napredujočega emfizema "izginotja pljučnega tkiva" in nepopravljivih zožitev dihalnih poti, je KOPB danes najbolj žalostna bolezen, ki jo povzroča kajenje.

RAK PLJUČ

Rak pljuč je najpogostejša oblika raka, za katero pogosteje obolevajo moški. Vsako leto ga v Sloveniji odkrijejo pri okoli 1200 ljudeh, umre pa jih okoli 1100. Rak pljuč v začetnem stadiju običajno ne povzroča težav, saj so prvi znaki bolezni neznačilni in ker pljuča ne bolijo, pridejo bolniki velikokrat k zdravniku šele, ko je bolezen že v napredovani fazi. Najpogosteje gredo bolniki k zdravniku zaradi kašlja ali zaradi spremembe karakterja kroničnega kašlja (kadilci). Bolniki med drugim navajajo  utrujenost, hujšanje, zbadanje ali bolečine v prsnem košu ter neredko obilen, občasno krvavo obarvan izmeček.

Zgodnji bolezenski simptomi vključujejo:

- oteženo dihanje in sopenje;

- občutek splošne oslabelosti in utrujenost;

- nov vztrajen suh kašelj ali poslabšanje kroničnega kašlja;

- izkašljevanje krvi v izmečku;

- prsno bolečino, ki je lahko topa ali ostra, se poslabša ob vdihu in je posledica vnetja poprsnice nad prizadetim delom pljuč (plevritis);

- piskajoče dihanje, če tumor zraste v dihalnih poteh in ovira pretok zraka, spremenjena oblika prstnih jagodic in nohtov (betičasti prsti);

- občasno hripavost.

Pljučni rak se najpogosteje pojavi pri moških med 50. in 70. letom starosti, vse pogosteje pa tudi pri mlajših ženskah, med katerimi je čedalje več kadilk. Kajenje je glavni dejavnik tveganja za razvoj pljučnega raka, kljub temu pa se pljučni rak lahko pojavi tudi pri ljudeh, ki niso nikoli kadili. Se pa pljučni rak razvije pri približno vsakem kadilcu do 70. leta starosti, tveganje povečuje tudi pasivno kajenje.

Sponzorirana vsebina