Dejstva o moški masturbaciji, ki jih morate poznati

Mnogi mislijo, da so vsi orgazmi enaki, a temu ni čisto tako. Spolni odnosi lahko pozitivno vplivajo na zdravje moških, kot so boljši krvni tlak, zdravo srce in prostata ter manj bolečin. Masturbacija pa teh koristi običajno nima. Po besedah dr. Tobiasa S. Köhlerja "očitno niso vsi orgazmi enaki." 

Ne vemo natančno, zakaj je tako, vendar so razlike očitne. Na primer, sestava semena je lahko drugačna pri masturbaciji kot pri spolnem odnosu. Nekatere raziskave, kot je harvardska, nakazujejo, da bi masturbacija lahko zmanjšala tveganje za raka prostate, vendar je to še treba potrditi. Pomembno pa je, da je masturbacija zelo varna. Ne prenašajo se spolno prenosljive bolezni in ni nosečnosti. Kljub temu, kot pri vsaki dejavnosti, obstaja majhno tveganje. Pojavijo se lahko manjše kožne iritacije ob pogosti ali grobi vadbi ter zelo redko zlom penisa, ki nastane ob močnem upogibanju penisa med erekcijo.

Klinična presoja primernosti pogostosti avtoerotičnih praks ni odvisna od arbitrarnih kvantitativnih meritev, temveč od funkcionalnega vpliva na posameznikovo življenje. Kot poudarja dr. Logan Levkoff, seksologinja in spolna edukatorka, merilo ni število masturbacij v tednu ali dnevu, temveč način, kako se ta aktivnost integrira v posameznikov življenjski kontekst. Izjemno visoka frekvenca masturbacije, ki posamezniku ne povzroča funkcionalnih omejitev v socialnih, poklicnih ali partnerskih sferah, ne predstavlja razloga za skrb. 

Nasprotno, če pa se navade masturbacije sprevržejo v kompulzivno vedenje, ki moti normalno delovanje – na primer, vodi v izpuščanje dela, izogibanje intimnosti s partnerjem ali socialno izolacijo – je to indikacija za iskanje strokovne pomoči, kot je spolni terapevt. Pomembno je poudariti, da v takšnih primerih problem ne leži v naravi masturbacije kot take, temveč v sami strukturi kompulzivnega vedenja. Tovrstna motnja se bistveno ne razlikuje od drugih prisilnih ponavljajočih se vedenj, kot so kompulzivno igranje iger na srečo ali pretirana raba družbenih medijev, kjer vedenje dominira nad posameznikovimi prioritetami in omejuje njegovo sposobnost uravnavanja lastnih dejavnosti.

Eden najbolj persistentnih in škodljivih mitov o moški masturbaciji je prepričanje, da ta praksa signalizira nezadovoljstvo ali disfunkcijo v partnerskem odnosu. To stališče, ki je pogosto vir nepotrebnih tesnob in obtoževanj med partnerji, je popolnoma v nasprotju s kliničnimi in socialnimi spoznanji. Dr. Levkoff odločno zavrača to tezo, poudarjajoč, da je masturbacija široko razširjena in običajna aktivnost med moškimi, neodvisno od njihovega romantičnega ali partnerskega statusa. 

Moški se masturbirajo, ne glede na to, ali so samski, v slabem odnosu ali v izjemno uspešni in zadovoljujoči partnerski skupnosti. Masturbacija pogosto služi kot avtonomna izkušnja, ki nima neposredne korelacije z dinamiko medsebojnih odnosov. Lahko gre za potrebo po sprostitvi stresa, duševno razbremenitev pred delovnimi obveznostmi ali pomoč pri sproščanju pred spanjem, kar je ločeno od partnerske intime. Pripisovanje problemskega statusa masturbaciji v odnosu zgreši celotno razumevanje kompleksnosti individualne spolnosti in ignorira njen naravni pojav kot obliko samoumirjanja in samoodkrivanja.

Poleg zgolj spolnega izpolnjevanja ima masturbacija za mnoge moške multifunkcionalno vlogo, ki sega onkraj eksplicitne seksualne dimenzije. Dr. Levkoff izpostavlja, da se avtoerotična praksa pogosto uporablja kot pomemben mehanizem za uravnavanje stresa, zmanjševanje anksioznosti in doseganje mentalne jasnosti. Pred delovnimi obveznostmi lahko služi kot reset misli, zvečer pa kot pomoč pri tranziciji v spanec. Pomemben vidik masturbacije leži tudi v njenem prispevku k partnerski spolnosti, saj predstavlja ključen proces učenja. 

Moškim omogoča intimno raziskovanje lastnih teles in preferenc, kar je nepogrešljivo za spoznavanje, kaj jim dejansko prinaša ugodje med spolnim odnosom. "Mislim, da bi bile ženske spolno bolj zadovoljne v svojih odnosih, če bi masturbirale toliko kot moški," opozarja dr. Levkoff, kar poudarja pomen individualnega spolnega raziskovanja za obojestransko zadovoljstvo. V izjemno redkih primerih se lahko nekateri posamezniki tako močno prilagodijo specifični stimulaciji, doseženi z masturbacijo, pogosto v povezavi s pornografijo, da jim ta privede do težav pri doseganju erekcije ali orgazma s partnerjem. To, kot priznava dr. Ian Kerner, spolni terapevt in avtor, velja za izjemo in ne pravilo.

Vir: webmd