Inkontinenca poleg neprijetnosti zaradi svoje pogostosti znatno obremenjuje zdravstveni sistem in je resen javnozdravstveni problem. Govorimo o nehotenem uhajanju urina, ki je statistično pogostejše pri ženskah, a tudi moškim ni prizaneseno.

Kakšni so simptomi in znaki?

Inkontinenca se kaže kot bolj ali manj nenehno kapljanje urina ali kot občasno zavestno ali nezavedno uriniranje. Vzrok se skriva v disfunkciji mehurja in/ali sfinktra sečnice. Pri moških je prevladujoč vzrok okvarjena funkcija sfinktra sečnice.

Inkontinenca urina se pojavi v kateri koli starosti in je pogostejša pri ženskah – pri moških je dvakrat redkejša. Zaradi nje trpi približno 30 % starejših žensk in 15 % moških. Pomembno poslabša kakovost življenja vsakega posameznika in finančno obremeni zdravstveni sistem. Za normalno uriniranje sta potrebni celovitost in koordinacija avtonomnega in prostovoljnega živčnega sistema. Poškodba ali disfunkcija katere koli od teh komponent povzroči urinsko inkontinenco.

Dejavniki tveganja

Večina dejavnikov tveganja za inkontinenco je pri obeh spolih enaka. To so nevrološke bolezni (možganska kap, multipla skleroza, demenca, slaba gibljivost), diabetes, kronični kašelj (bronhialna astma, KOPB, pljučna tuberkuloza), jemanje nekaterih zdravil, zaprtje, rak mehurja in drugi. Pri moških naslednji dejavniki predstavljajo še dodatno tveganje: benigna hiperplazija prostate, rak na prostati, starost, okužbe sečil, nevrološke motnje in operacija prostate. Moškim naj bi bilo težje prenašati inkontinenco, predvsem s psihološkega vidika. 

Vrste inkontinence

Najpogosteje je govora o stresni inkontinenci, ki spontano in z osnovnimi ukrepi v 90 % primerov izgine v enem letu. Pri drugih bolnikih uporabljajo aktivne oblike zdravljenja ter namestitev tako imenovanih polipropilenskih mrež in umetnih sečnih sfinkterjev. Pri stresni inkontinenci gre za uhajanje urina zaradi nenadnega povečanja trebušnega tlaka, do katerega pride denimo zaradi kašljanja, kihanja, smeha, dvigovanja uteži in podobno. 

Potem je tukaj še urgentna inkontinenca. Gre za nenadno, močno in neobvladljivo potrebo po uriniranju tik pred nenadzorovanim odtokom majhnih ali večjih količin urina. Je najpogostejša oblika inkontinence pri starejših, prizadene pa tudi mlajše ljudi. Prekomerna aktivnost mehurja je ena od oblik urgentne inkontinence, drugo obliko pa povzročajo subvezikalna obstrukcija (adenom ali rak prostate, zožitev sečnice ali striktura sečnice) in bolezni mehurja (diabetes, rak mehurja). Pri bolnikih z inkontinenco je mehur preveč aktiven, v večini primerov (75 %) pa se pojavlja pri moških z benigno hiperplazijo prostate. Poznamo še pretočno in fekalno inkontinenco. 

Inkontinenco je mogoče zdraviti

Inkontinenca se zdravi na številne načine, ki so večinoma konservativni – spremembe življenjskih navad, higiensko-prehranski režim, vaje za medenično dno in 'trening' mehurja ter farmakoterapija. Zdravijo se določeni vzroki, izpustijo se zdravila, ki lahko povzročijo ali poslabšajo inkontinenco, ali pa se prilagodi njihov odmerek. Druge vrste zdravljenja temeljijo na vrsti inkontinence. Toda ne glede na vzrok ali vrsto inkontinence so nekateri splošni ukrepi običajno učinkoviti. Koristno je izvajati Keglove vaje in prilagoditi vnos tekočine. O izbiri najboljše metode zdravljenja se seveda odloči specialist urolog, pomembno pa je, da tudi moški moški ne odlašate z iskanjem strokovne pomoči in nasveta!

Povzeto po Adiva.hr.