Postorgazmični sindrom je bil v zdravstveni literaturi prvič omenjen leta 2002. Simptomi, ki naj bi ga spremljali, so tako fizični kakor tudi psihični, pojavijo se približno pol ure po orgazmu in lahko izginejo šele po nekaj dneh.

Najpogostejši psihični simptomi so anksioznost in razdražljivost, depresivno vedenje, kognitivna disfunkcija, ki se kaže s težavami pri branju, komuniciranju in koncentraciji, močan občutek nelagodja ter nočne more ali strašljive sanje.

Fizični simptomi pa vključujejo gripi podobne simptome, kot sta vročičnost in izcedek iz nosu, blage do močne glavobole, slabost, bolečine v hrbtenici in mišicah, alergiji podobne simptome kot so srbečica oči in nosu, kihanje, oteklost ustnic in žrela ter izpuščaji in koprivnica.

Vzrok je neznan …

Kaj točno naj bi povzročalo POIS, je neznanka. Določeni raziskovalci predvidevajo, da je sindrom povsem psihološkega izvora, nekateri pa, da POIS povzroča kemično neravnovesje v možganih, pomanjkanje progesterona ali pa premajhnih količin testosterona. Vendar pa so Nizozemski strokovnjaki prepričani drugače. Domnevajo namreč, da hormoni in druge kemikalije, ki se sprostijo med orgazmom, povzročijo alergijsko reakcijo in vnetni odgovor organizma, podoben okužbi z določeno boleznijo.

Obstaja morda zdravilo?

Številni moški, ki trpijo za POIS se izogibajo seksu in pa tudi samozadovoljevanju, oziroma tovrstne aktivnosti opravljajo takrat, ko vedo, da bodo imeli na razpolago nekaj dni za okrevanje.

Z določenimi zdravili pa je sindrom le mogoče omiliti. Nekateri zdravniki predpisujejo antidepresive, drugi pa protivnetna zdravila, ki naj bi jih moški zaužil tik pred in takoj po orgazmu. Nizozemski zdravniki, ki predvidevajo, da je POIS posledica alergije na lastno spermo, pa so ugotovili, da je stanje mogoče izboljšati s tako imenovano hiposenzitizacijo, metodo zdravljenja, ki se uporablja pri zdravljenju drugih alergij. Moški mora tako skozi daljše časovno obdobje, torej več let zaporedoma, prejemati cepivo, v katerem je manjša količina njegove lastne sperme. Sperma v cepivu je z vsakim cepljenjem manj razredčena, rezultati raziskav pa so pokazali, da je tovrstno zdravljenje pravzaprav uspešno in da so moški, ki so prejemali ta cepiva, občutili postopno, vendar opazno izboljšanje.