Prelomna starost pri moških, ko tveganje za srčni infarkt močno naraste

Kot navaja ScienceAlert, dolgoročna raziskava, ki je spremljala več kot pet tisoč odraslih od poznih osemdesetih let dalje, razkriva izrazito prelomnico pri starosti približno petintrideset let. V tem obdobju se začnejo kazati jasne razlike med moškimi in ženskami glede tveganja za srčnožilne bolezni, pri čemer je pri moških porast hitrejši in izrazitejši.

Raziskovalci poudarjajo, da se srčnožilne bolezni razvijajo postopoma, pogosto več desetletij, preden se pojavijo prvi simptomi. Pri moških se že v mladosti začnejo kazati zgodnji znaki nalaganja maščobnih oblog v žilah, kar sčasoma vodi v zoženje arterij. Kot piše ScienceAlert, je prav koronarna srčna bolezen tista, ki najbolj prispeva k zgodnejšemu porastu tveganja pri moških, saj maščobne obloge ovirajo pretok krvi in povečujejo možnost za srčni infarkt.

Kot navaja ScienceAlert, tradicionalni dejavniki tveganja, kot so kajenje, povišan krvni tlak in sladkorna bolezen, pojasnijo le del razlike med moškimi in ženskami. Raziskava kaže, da se moški v povprečju srečajo z večjim tveganjem že v obdobju, ko se preventivni pregledi običajno še ne izvajajo. To pomeni, da se pomemben del bolezni razvija neopaženo, kar lahko vodi v resne zaplete v kasnejših letih.

Ker se tveganje začne povečevati že v srednjih tridesetih, moški dosežejo petodstotno verjetnost za srčnožilni dogodek približno sedem let prej kot ženske. To pomeni, da se lahko bolezen razvija tiho in brez opozorilnih znakov, dokler ne pride do resnega zapleta, kot je srčni infarkt ali srčno popuščanje. Zgodnejše spremljanje zdravstvenega stanja bi lahko pomembno zmanjšalo tveganje za takšne izide.

Zgodnje prepoznavanje sprememb v srčnožilnem zdravju je ključno za preprečevanje resnih zapletov. Moški bi morali že v mladosti posvečati več pozornosti dejavnikom tveganja, saj lahko pravočasni pregledi in spremembe življenjskega sloga pomembno zmanjšajo možnost za srčni infarkt v kasnejših letih. Raziskava jasno kaže, da je preventivno ukrepanje potrebno bistveno prej, kot se je domnevalo, kar odpira pomembno razpravo o prilagoditvi smernic za zgodnje presejanje.

Vir: ScienceAlert