Hodgkinov limfom, kasneje še redek Askinov tumor, ki so mu rekli, da je smrtonosen. To, kako bi se odzvali, če bi nam rekli, da imamo še dva tedna življenja, ne ve nihče, razen tistih, ki so slišali kaj podobnega. In naj bo ta zgodba, Seanova zgodba, tudi vam v opomin, da se včasih res ne moremo boriti proti življenju, a slednje nam gre velikokrat 'na roko', če se odločimo zanj. Za življenje namreč.

Sean Swarner je edini človek na svetu, ki je kar dvakrat prebolel raka in zgolj z enim delujočim pljučnim krilom osvojil vrh Mount Everesta. Njegova želja je, da navdihne bolnike z rakom in tiste, ki so to bolezen že premagali, da uresničijo svoje sanje. Kot pravi: 

''Ker je movember mesec, posvečen ozaveščanju o raku pri moških, menim, da lahko ustvarimo kampanjo, ki bo govorila o tem, da če ljudje želijo biti močni in samozavestni ter imeti pogum kot moški, morate imeti to moč in pogum in zaupanje s pregledom,'' pove Sean in dodaja: ''Če želite biti pravi moški, to storite in spodbujajte druge, da storijo enako.''

Kaj bi želel sporočiti vsem moškim, borcem, kot je sam? ''Sporočilo, ki bi ga dal moškim, ki se spopadajo s podobno diagnozo, kot je moja, bi bilo, naj imajo pogum, da se obrnejo na druge, da se obrnejo, ker sta za to potrebna samozavest in pogum. Niste sami. Zato bi rekel, da bi bilo to sporočilo vedeti, da niste sami, in razumeti, da je doseganje stikov ena najboljših stvari, ki jih lahko naredite. Išči to podporo,'' pravi Sean.

Vsi se še predobro zavedamo, da so moški zelo slabi z obiski pri zdravniku. Lahko rečemo, da je še huje pri iskanju pomoči. A to lahko spremenimo. Tudi s takšnimi članki, osveščanjem in različnimi kampanjami, da bo vsem jasno, da imamo vsi pravico do podpore in skrbi: ''Iščite tisto, hm, spodbudo od drugih, ker sam še nikoli nisem prišel na vrh kakšnega pomembnega vrha. Sam ne moreš preboleti raka. Obrnite se na drugega in naj vas nekdo, ki ga imate radi, podpira. S tem ni nič narobe, saj pravi moški vedno skrbi za svoje zdravje in je vedno pripravljen dovoliti, da ga drugi podpirajo. To ni posamezna bolezen in vsi moramo pomagati podpirati in dvigovati drug drugega,'' poudarja Sean.

Pove še, da je največji del podpore njegove diagnoze bil, da je bil obravnavan kot človeško bitje, ne kot številka. ''Mislim, da je moj zdravnik to zagotovo storil. Ni vstopil v bolniško sobo in me pogledal ter imel za številko. Ni vstopil in zgrabil kartona na koncu moje postelje ter me pogledal kot pacienta 005. Vedno je vstopil, me prijel za prste na nogi in rekel, no, zdravo prijatelj. Zato menim, da je obnašanje ob postelji ključnega pomena za pomoč bolnikom, da se počutijo udobno v neprijetni situaciji,'' pove Sean. 

Najpomembnejši del podpore pa je seveda okolica, v kateri se gibamo: ''Kar zadeva mojo osebno diagnozo, menim, da sem prejel dovolj podpore okolice, kot je podpora družine, prijateljev, zdravnikov, medicinskih sester in podporne skupine.''

Morda je res, da vsake bitke v tem življenju ne moremo dobiti. Je pa tudi res, da je celotno življenje sestavljeno iz odločitev in vere vase. Če verjamete, da vam bo uspelo, ste polovico že naredili. Najpomembnejše pa je seveda res to, da imamo podporno okolje, kamor se lahko zatečemo, ko so občutja in čustva pretežka, da bi jih nosili sami. Dragi moški, ni vam treba biti sami. Verjemite, da niste sami!