Med pogostejše oblike plešanja vsekakor sodi tako imenovana »androgenetična alopecia« ali moška plešavost. To ne pomeni, da se dogaja le pri moških, temveč da je za njen nastanek pomemben vpliv moških spolnih hormonov (»androgenih hormonov«), ki jih imamo tako moški kot tudi ženske. Takšna oblika plešanja je po nekaterih ocenah lahko v bolj ali manj izraženi obliki prisotna pri polovici moških, a tudi žensk.

2. Eno najbolj klasičnih vprašanj s strani moških se glasi: »Če je moj oče plešast, ali to pomeni, da bom nagnjenost k plešavosti podedoval tudi jaz?«

Verjetnost je kar visoka, ni pa nujno. Pomembni so tudi geni, ki jih dobimo od matere. In seveda, kateri geni prevladajo. Če je tudi v materini družini plešanje izraženo, potem je ta verjetnost še toliko bolj visoka.

3. Moški tip plešavosti prizadene tudi ženske. Ali lahko ta tip plešavosti nekoliko podrobneje opišete?

Androgenetična alopecija se pri ženskah običajno kaže na nekoliko drugačen način kot pri moških. Prvič, najpogosteje se v bolj izraženi obliki začne pojavljati šele po menopavzi, čeprav jo kar pogosto vidim tudi pri mlajših ženskah, vendar je običajno blago izražena. Drugič, plešanje se pri ženskah pokaže z drugačnim vzorcem. Razredčenje lasišča opažamo v sredini lasišča, medtem ko je gostota las spredaj, ob straneh in zatilju večja. Ta vrsta plešanja pri ženskah skoraj nikoli ne privede do področij popolne pleše, temveč opažamo le bolj ali manj izraženo razredčenje lasišča in stanjšanje ter krajšanje las.

4. Koliko diagnoz plešavosti pravzaprav sploh poznamo?

V dermatologiji poznamo preko 30 vrst alopecij (plešanja), ki pa so lahko posledica stotine različnih vzrokov. Od takih, ki se pozdravijo same od sebe, pa do takih, ki so lahko posledica resnih obolenj. Zato je pomembno, da se zavedamo, da je izpadanje las pravzaprav znak nekega dogajanja in je treba ugotoviti vzrok – to pomeni, da je treba postaviti diagnozo za katero obliko plešanja gre. Ponavadi pa je plešanje pri moški plešavosti precej značilno in to vrsto običajno brez težav prepozna vsak kar sam.

5. Velja tudi pravilo, da je zgodnja, torej skoraj preventivna uporaba učinkovin bolj učinkovita?

Tako kot za vsako bolezen tudi pri plešanju velja pravilo, da so rezultati boljši, čim prej začnemo. Opozoril pa bi, da preventivna uporaba različnih sredstev ali zdravil ni smiselna ali potrebna, dokler se plešanje ne pojavi.

6. Ali drži, da masaža lasišča pripomore k bujnejši rasti las ali gre zgolj za mit?

Zaenkrat ni znanstveno potrjenih študij, ki bi nesporno dokazovale, da masaža lasišča izboljša rast las. Seveda predvidevamo, da z masažo lahko nekoliko pripomoremo k boljši prekrvavitvi celotnega lasišča, vendar to ne pomeni, da se s tem izboljša tudi prekrvavitev v področju dlačnih mešičkov, saj je uravnavanje prekrvavitve v koži različno pri različnih tipih krvnih žil in različnih področij kože.

7. Vendar masaža ne more škodovati?

Ni znakov, da bi masaža škodila in pacienti jo kar pogosto izvajajo. Povdaril pa bi, da mora biti masaža pravilna, saj lahko s preveč agresivnim pristopom, vsakodnevnim drgnjenjem, pritiskanjem ali nategovanjem povzročimo dodatno izgubljanje las ali celo pravo alopecijo (na primer po tipu tako imenovane »trakcijske alopecije«).

8. Koliko časa je treba uporabljati učinkovino, da bi bili rezultati zadovoljivi? Je vztrajnost tudi v tem primeru eden izmed korakov k uspešnosti zdravljenja?

Vsekakor. Zavedati se moramo, da so procesi rasti las ter obnavljanja dlačnih mešičkov relativno počasni. Da opazimo prve rezultate, je treba vsaj šest mesecev, po mojih izkušnjah pa je mnogokrat treba počakati tudi devet mesecev ali več. Uspešnost zdravljenja se običajno najprej zazna tako, da se opazi zmanjšanje izpadanja, šele nato lahko vidimo prve znake rasti novih las, seveda če je terapija uspešna. Obstajajo namreč oblike plešanja, kjer pride do poškodbe dlačnih mešičkov in tu lasje ne morejo nikoli več rasti.

9. Če sem že izgubil-a precej las, ali mi bodo po uporabi preparata zrasli ponovno ali je tovrstno pričakovanje nerealno?

To je odvisno od več dejavnikov. Najprej od vrste plešanja. V kolikor gre za »moško« plešavost, potem je drugi dejavnik stanje vaših dlačnih mešičkov. Namreč, pri tovrstnem plešanju dlačni mešički ne odmrejo takoj, temveč se začnejo počasi spreminjati. Postajajo vse bolj tanki in majhni in tako tvorijo vedno bolj drobne lase, ki so tudi tanjši. Sčasoma so ti laski tako drobni, tanki in brezbarvni, da jih s prostim očesom ne vidimo in na teh mestih izgleda lasišče razredčeno. V resnici pa so dlačni mešički še živi. Če začnemo z ustrezno terapijo v tem času, potem imamo možnost, da se bodo sčasoma ti mešički ponovno aktivirali in začeli s tvorbo bolj debelega in daljšega lasu.

10. Kaj pa, če so lasni mešički že povsem oslabljeni?

Težava je v tem, da sčasoma ti mešički, ki so se najprej zmanjšali in postali manj aktivni, tudi odmrejo. Takrat na tem mestu ne more več zrasti dlaka in terapija na tem področju ne bo delovala. Na srečo ta proces zmanjševanja in odmiranja mešičkov poteka relativno počasi in tudi ne zajame vseh mešičkov hkrati. Na splošno pa velja, čim dlje traja pleša, slabši so pričakovani uspehi zdravljenja.

11. Kdaj lahko začnem uporabljati sredstva proti izpadanju las?

Takoj, ko opazite prve znake redčenja lasišča in ko veste za kakšno vrsto plešanja gre. V kolikor tega ne veste, potem pred tem svetujem dermatološki pregled.

12. Zakaj se pojavi izpadanje las pri moških in zakaj pri ženskah?

Kot sem omenil, obstajajo različni vzroki in vrste izpadanja. Najpogostejša oblika – tako imenovana moška plešavost – nastane pri obeh spolih zaradi vpliva moških spolnih hormonov, ki se nam aktivirajo v puberteti. Ti hormoni na nekatere dlačne mešičke delujejo spodbujajoče, dlake pa so debelejše in daljše (kar vidimo kot povečano poraščenost okrog genitalij, pazduhah, pri moških po obrazu ... itd.). Toda na druge dlačne mešičke – tiste, ki jih imamo na osrednjem delu lasišča – pa ti hormoni delujejo zaviralno in zato prihaja do manjšanja las oziroma do sprememb, ki sem jih že opisal. To redčenje se od pubertete dalje dogaja vsem ljudem, le da ta proces pri nekaterih teče hitreje in se plešanje pojavi že zgodaj, pri drugih pa počasneje in imajo relativno gosto lasišče še v visoki starosti.

13. Vendar vzroki niso zgolj hormonski, kajne?

Tako je, drugi vzroki izpadanja las so lahko povezani z drugimi boleznimi, stresom, infekcijami, vplivi nekaterih zdravil ... in lahko prizadenejo tako moške kot ženske. Vendar gre v teh primerih za drugačne vrste plešanja, ki jih tudi drugače zdravimo – pač odvisno od vzroka oziroma vrste bolezni.

14. Kako vemo, kdaj je izpadanje las posledica menjave letnih časov in kdaj vemo, da gre za druge dejavnike?

Letni časi sicer še vedno vplivajo na človeka, vendar ne tako močno kot na primer na živali. Včasih lahko vidimo, da se predvsem ob hitrejših prehodih letnih časov poveča izpadanje, vendar nikoli do te mere, da bi opazili redčenje lasišča. Lasje izpadajo preko celotnega lasišča. Pogosteje kot v povezavi z letnimi časi pa opažamo obdobja povečanega izpadanja, ki so povezana z različnimi stresnimi dogodki, kot so prebolele različne vročinske bolezni, poškodbe, po porodu, psihični stres itd. Takšnemu izpadanju las pravimo telogeni efluvium in se pozdravi v nekaj mesecih sam od sebe, ko se sprožilni dejavnik odstrani. Včasih je to izpadanje kar izrazito in pogosto preplaši pacienta, ki  začne kar hitro iskati pomoč.

15. Koliko las v povprečju izgubimo na dan?

Ocenjuje se nekje okrog 100 las na dan, vendar v nekaterih obdobjih štejemo za normalno tudi do 150 las na dan. Tu bi omenil, da se takšno število pri ljudeh, ki imajo daljše lase, vidi kot kar zajetna »kepica« las in jih to včasih preplaši. Pomembno je število izgubljenih las in ne »količina«. Pri kratkolasih je ta izguba videti manj dramatična.

16. Katere so tiste najbolj zmotne predstave o zdravljenju plešavosti, ki jih imajo pacienti?

Daleč najpogostejša zmota je, da mečejo vse vrste izpadanja las v isti koš in zato tudi vsako izpadanje »zdravijo« na enak način. Seveda bo to v primerih tistih vrst izpadanja, ki bi se tudi sicer same pozdravile, to uspešno, pri drugih pa seveda ne. Med najpogostejšimi vzroki neuspešnega zdravljenja plešanja je na eni strani nepravilna diagnoza in neustrezno zdravljenje, na drugi pa premajhna vztrajnost. Kot sem že omenil, je treba terapijo uporabljati redno, dosledno in več mesecev (šest ali več), da pride do prvih rezultatov. Mnogokrat začnejo s pravilno terapijo, a ko ni vidnega uspeha že po nekaj tednih ali mesecih prenehajo. Pogosto ravno takrat, ko bi se učinki začeli pojavljati.

Zelo pogosto srečujem tudi razočarane uporabnike najrazličnejših »čudežnih« in »uspešnih » preparatov, šamponov, raznih tablet, čajev … najpogosteje na osnovi različnih rastlinskih izvlečkov, vitaminov, mineralov, aminokislin itd., ki jih pogosto precej premeteno reklamirajo v različnih medijih in si jih ljudje nabavijo v raznih trgovinah, na tržnicah, pri frizerjih ali jih kupijo preko interneta. Seveda gre za preparate, za katerimi ne stoji nobena resnejša študija ali strokovni dokazi o njihovem učinkovanju. Prav tako ti preparati ne ponujajo informacij, za katere vrste plešanja naj bi se uporabljali in seveda zato ni učinka. Izjemoma je učinek pri tistih oblikah plešanja, ki bi se tako ali tako pozdravile same.

Ste se nam že pridružili na naši  Facebook strani? To lahko storite s klikom na