Spočetje v epruveti je v Sloveniji, kljub temu da se vsak šesti par sooča z neplodnostjo, še vedno velikokrat ovito v tančico skrivnosti. Dr. Uršula Reš Muravec, specialistka ginekologije in porodništva, ki se intenzivno ukvarja z zdravljenjem neplodnosti, nam je zato pojasnila vse o postopku IVF, s katerim marsikateremu paru pomaga do zanositve.

Kateri pari so primerni za postopek IVF?

 Pri parih, ki se soočajo z težavami pri zanositvi, naredimo najprej diagnostične preiskave, na podlagi rezultatov le-teh pa se odločimo za način zdravljenja. Vedno poskušamo zdraviti na čim bolj enostaven in uspešen način. Ko pri paru iztrošimo vse možnosti (torej hormonsko in operativno zdravljenje), lahko pristopimo k sami epruveti oz. umetni oploditvi.

Pri terapiji pa lahko izbiramo med več načini zdravljenja. Vedno pristopamo individualno, saj s tem dosegamo najboljše rezultate. S pari se torej pogovorimo, jim razložimo postopek ter pripravimo protokol. Tak par pošljemo tudi na konzilij, na katerem sledi obravnava tako s strani različnih ginekologov kot embriologov, ki odobrijo terapijo.

In potem sledi sam postopek IVF ...

Kako dolgo traja?

Sam postopek stimulacije jajčnikov traja nekje med dvema in tremi tedni. Nato pa se izvede fertilizacija na dan punkcije. Zarodki ostanejo v laboratoriju od dva do pet dni in nato jih vstavimo v maternico.

Ali je umetna oploditev boleča?

Postopek IVF je ne glede na vzrok najbolj naporen za ženske. To pa zato, ker imamo ženske jajčnike v telesu in je potrebna sistemska stimulacija. S tem se povečajo jajčniki, v telesu se zadržuje malo več tekočine, pride do večje občutljivosti v spodnjem delu trebuha ... Tako da sama stimulacija najbolj obremenjuje žensko. Tudi punkcija, operativni poseg, pri katerem pridobimo jajčne celice, je invazivna in boleča. Je pa sam prenos zarodkov nato v večini primerov neboleč.

Koliko zarodkov pa prenesete v maternico? Je to eden? Dva? Več?

Po slovenskem zakonu se lahko prenese največ tri zarodke. V praksi pa prenašamo enega ali dva zarodka, saj si želimo zdrave, enoplodne nosečnosti, donošene do termina.

Glede števila prenešenih zarodkov se odločamo ginekologi, embriologi in pacienti skupaj. Odločitev pa je povezana s starostjo pacientke, njeno konstitucijo, sluznico maternice, kvalitete zarodkov, števila predhodnih postopkov ... Vse to so namreč dejavniki, ki vplivajo na odločitev, koliko zarodkov prenesemo v operacijski dvorani. 

Kakšna pa je uspešnost IVF postopkov?

Uspešnost postopkov je zelo odvisna od vzrokov za neplodnost. Je pa povprečna uspešnost med 25 in 30 % na ciklus. A je treba poudariti, da s starostjo ženske, močno upada. V višji starostni skupini, po 40. letu, uspešnost postopkov pade pod 10 %.  

Torej s starostjo drastično pada ...

Tako je. Zato bi rada posebej povedala, da epruveta ne reši vsega. Uspešnost epruvete je močno znižana, če pacientka pride na kliniko za zdravljenje neplodnosti prepozno, ko genetskega materiala skoraj ni več ali pa ga je zelo malo. V takih primerih tudi z najbolj sodobnimi postopki zdravljenja neplodnosti težje pridemo do nosečnosti.

Nosečnice, ki so zanosile s pomočjo IVF postopkov, se pogosteje vodi kot rizične nosečnosti. Ali to pomeni, da je po postopkih zunajtelesne oploditve več zapletov v nosečnosti?

Sam postopek IVF ne predstavlja dodatnega rizika. Prej bi to pripisala drugim vzrokom, ki so obstajali že prej in pa že omenjeno starost ženske, ki je zelo močen rizični dejavnik.

Kaj pa preventiva? Ali lahko tudi tisti, ki morebiti o otrocih še ne razmišljajo,  preverijo, če bi v kasnejši starosti lahko imeti težave?

Da, plodnostni potencial lahko ocenimo v katerem koli rodnem življenjskem obdobju ženske. Na osnovi anamnestičnih podatkov, kliničnih preiskav, pregleda hormonov, gledanja z ultrazvokom in štetja foliklov lahko ocenimo plodnostno sposobnost in tako pacientki povemo, kakšno je njeno plodnostno okno. Na osnovi rizičnih dejavnikov lahko svetujemo tudi preventivo in povemo, kdaj je smiselno načtrtovati otroka (če so ob tem seveda dani tudi drugi pogoji).