V veliki večini se zdravniška stroka za oploditev z biomedicinsko pomočjo z darovanimi spolnimi celicami odloči pri tistih parih, ki določenih celic sploh nimajo, nam pove dr. Sašo Drobnič s Kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana in razloži: »Na primer pri ženski, ki gre v zgodnjo menopavzo ali pa so ji odstranili jajčnike zaradi kakšne bolezni. Pri moških pa na primer v primerih, ko v izlivih semenčic nimajo in jih tudi na noben drug način ne moremo pridobiti«. Za darovanje spolnih celic se navadno odločijo tudi, če sta partnerja nosilca hudih dednih bolezni. 

Visoka uspešnost

Uspešnost teh postopkov pa je, nam pojasni dr. Drobnič, zelo visoka: »Govorim o uspešnosti, kot je pri optimalnih parih, ki gredo v postopek zunajtelesne oploditve. To pa zato, ker enostavno odstranimo bistven razlog neplodnosti pri paru. Pri večini takih parov, ki se odločijo za darovanje, je namreč drug partner popolnoma zdrav in nima nobenih težav.« 

V 16 letih (od leta 2001 do 2017) je na seznamu KO za reprodukcijo UKC Ljubljana na spolne celice čakalo skoraj 400 parov – manj kot polovici se je želja uresničila in 177 parom, ki so šli skozi postopek, so se rodili otroci. Dejstvo je, da darovalcev primanjkuje.

Potrebujemo zgolj 10 darovalcev letno

Zgolj 10 Slovencev in 10 Slovenk na leto bi potrebovali, da bi izboljšali stanje, da čakalne dobe za pare ne bi bile predolge in da bi vsi pari, ki celice potrebujejo, imeli realno možnost, da uresničijo svojo željo po otroku. Dr. Drobnič nam namreč pove, da »bi jih bilo že deset kvalitetnih darovalcev semen dovolj, da bi zadostili potrebam. Podobno velja pri jajčnih celicah«.

A ljudje se še vedno premalokrat odločijo, da bi z darovanjem drugim uresničili sanje po otroku: »Lani smo imeli 9 darovalcev semena, letos pa do zdaj zgolj dva,« pojasnjuje Drobnič, ki pa je bolj zaskrbljen nad stanjem na področju darovanja jajčnih celic. »Pri ženskah ni hudega povpraševanja po tem, da bi bile darovalke. Včasih dobimo eno, včasih dve, včasih pa tudi nobene na leto. Letos na primer do zdaj še ni bilo nobene.«

Kdo lahko daruje?

  »Ko govorimo o moških, je darovalec lahko vsak, ki v družini nima nobenih posebnih (genetskih) bolezni, star od 18 do 55 let, in ima primerno kvalitetno seme,« pojasnjuje dr. Drobnič. Pri ženskah pa so ti pogoji nekoliko strožji: starostna meja je nižja, in sicer 35 let. »Pacientka pa se lahko prijavi bodisi v postopku zunajtelesne oploditve (da odda odvečne jajčne celice), še raje pa, če da celice zgolj v darovanje, po spodbujenem ciklusu in punkciji,« še doda. 

Je pa darovanje jajčnih celic precej bolj zapleten postopek kot darovanje semena, opozarja Drobnič: »Ženske spolnih celic ne morejo kar dati. Gre za postopek, v katerem ovulacijo spodbudimo z zdravili, spodbujanju sledimo, in ko so jajčne celice (oziroma folikli) zreli, jih odvzamemo s punkcijo. Za žensko je to torej daljši, veliko bolj zahteven, neprijeten in lahko tudi boleč postopek.«

Identiteta darovalcev sicer pri nas ni znana, darovalci vedno darujejo anonimno.

Sem sploh mama? Sem sploh oče?

Velikokrat se sicer pari soočajo s strahovi, ko pride do darovanja spolnih celic: Sem sploh mama? Sem sploh oče? Dr. Sašo Drobnič ob teh vprašanjih pove: »Oče otroka je tisti, ki mu menja plenico, igra z njim nogomet, ga uči zabijati žeblje in ne tisti, ki je dal seme.«