Zakaj so tako inteligentna bitja, kot smo ljudje, nagnjena k samouničevanju, umazanim dejanjem in škodoželjnosti? Ljudje namreč lažemo, krademo, se tetoviramo in počnemo določene stvari kljub temu, da vemo, da nam škodijo. Strokovnjaki so se zato odločili narediti seznam najbolj samouničevalnih človeških navad.

1. Opravljanje

Ljudje smo nagnjeni k presojanju in opravljanju drugih ljudi, ne glede na to, kako jim s takim vedenjem škodimo. Po mnenju strokovnjakov ljudje z opravljanjem oblikujemo svoj krog prijateljev in si dvigujemo samozavest. Cilj opravljanja pa ni govorjenje resnice ali podajati natančne podatke o nekom – gre za ustvarjanje vezi med ljudmi na podlagi tretje osebe.

2. Igre na srečo

Igranje iger na srečo naj bi bilo zakoreninjeno v naših genih in možganih. Neka študija je pokazala, da igralci iger na srečo izgubo jemljejo kot poseben dogodek in od tega dobijo motivacijo za nadaljnje igranje, saj naj bi možgani izgubo razumeli kot neke vrste zmago.

3. Stres

Stres je lahko tudi smrtno nevaren, saj povečuje tveganje za nastanek srčnih obolenj in celo raka. Stres lahko vodi tudi v depresijo in v najhujšem primeru do samomora, še ene vrste destruktivnega vedenja, značilnega samo za človeško raso.

4. Lepotne operacije, prebadanje in tetoviranje

Po izračunih naj bi do leta 2015 lepotne operacije prestalo 17 odstotkov ljudi. Zanimivo pa je, da se ljudje odločajo za 'olepšave' kljub temu, da je zaradi tovrstnih posegov umrlo že več ljudi. In če mislite, da so lepotni posegi novodoben trend, ste se pošteno zmotili. Lepotnih posegov so se lotevali že v starih časih – preoblikovanje glave, podaljševanje vratov, raztegovanje in luknjanje ušes in ustnic, poslikave teles ter 'špičenje' zobov so le nekateri od njih.

5. Ustrahovanje in izsiljevanje

Raziskave so pokazale, da ima več kot polovica osnovnošolcev izkušnje z ustrahovanjem, tovrstnega početja pa naj bi se naučili doma. Ustrahovanje pa nikakor ni zgolj otroška igra. Neka raziskava je pokazala, da je ustrahovanje na službenem mestu občutilo tudi približno 30 odstotkov odraslih. Ustrahovanje in izsiljevanje pa sta početji, ki se stopnjujeta – začne se z lažjo obliko, ki se nato stopnjuje in jo je izjemno težko nadzirati, preprečiti ali na kakršen koli način zaustaviti. In zakaj to počnemo? Na ta način naj bi si pridobivali status in moč, zato se temu tako težko upremo.

6. Laganje

Nihče ne ve, zakaj ljudje lažemo. Študije pa so pokazale, da je laganje močno povezano s psihološkimi dejavniki in željo po ustvarjanju dobrega mnenja o sebi. Strokovnjaki so ugotovili, da začnejo ljudje lagati v tistem trenutku, ko je prizadet njihov ponos. Lagati pa nikakor ni enostavno – laganje naj bi vzelo 30 odstotkov več časa kot govorjenje resnice, poleg tega pa mora biti oseba, ki laže, veliko bolj prepričljiva in znati povedati laž na način, da ji bodo drugi verjeli.

7. Sleparjenje

Medtem ko večina ljudi meni, da je iskrenost vrlina, skoraj petina Američanov meni, da je davčna utaja moralno sprejemljiva, približno 10 odstotkov ljudi pa enako razmišlja tudi glede varanja partnerja. Zanimivo je dejstvo, da so največji zagovorniki moralnih vrednot običajno največji goljufi in prevaranti. Moralne vrednote očitno vendarle nekoliko izgubljajo na veljavi – pri mariskaterem človeku sta v ospredju sebičnost in nepoštenost.

8. Kraja

Nekateri strokovnjaki pravijo, da je kraja posledica povečanih potreb. A za kleptomane je glavna motivacija vzburjenje ob prepovedanem početju in ne želja po nečem, česar si ne morejo privoščiti. Reultati neke raziskave, ki je vključevala 43 tisoč ljudi, so pokazali, da je vsaj enkrat v življenju kradlo približno 11 odstotkov sodelujočih.

9. Nasilje

Nasilje je menda nekaj, po čemer ljudje hrepenimo, kajti ta želja naj bi bila zapisana v naših genih in naj bi močno vplivala na centre v možganih, ki so zadolženi za zaznavanje ugodja in nagrajevanja, pravijo raziskovalci.

Nasilje se dogaja, odkar smo na svetu, povsod in med vsemi, saj je nujno za pridobivanje in ohranjanje statusa, ozemlja, prehrane in zaveznikov. Mnogi strokovnjaki namreč menijo, da je ravno nasilje tisto, ki je človeški vrsti omogočilo preživetje.

10. Zdravju škodljive razvade

Seznam najbolj samouničevalnih navad bi bil zagotovo krajši, če ljudje ne bi bili nagnjeni k škodljivim razvadam. Študije so poleg tega pokazale, da ljudje veliko težje opustijo določeno razvado, ko ugotovijo, da je škodljiva. To naj bi bila posledica tega, da večina ljudi živi 'za danes' in ne razmišlja o prihodnosti oziroma 'na dolgi rok'.

In zakaj smo nagnjeni k škodljivim razvadam? Najverjetnejši razlogi naj bi bili naslednji:

- prirojena trma;

- potreba po družbeni sprejemljivosti;

- nezmožnost dojemanja resničnega tveganja;

- genetska nagnjenost k zasvojenosti;

- individualistični pogled na svet in sposobnost racionaliziranja nezdravih navad.