Lauren Brudenell je bila že od nekdaj nekoliko bolj debelušna kot njeni prijatelji, a ste s tem ni obremenjevala. Šele v najstniških letih, ko je njena teža poskočila čez 100 kilogramov, jo je debelost začela motiti. Zbadljivke in žaljivke vrstnikov pa so vso stvar samo še poslabšale. ''Otroci so bili zlobni in so se zaradi debelosti norčevali iz mene, kar mi je sčasoma prišlo do živega,'' pripoveduje Lauren. ''Včasih sem prišla domov in jokala kot dež, ker so me žaljivke vrstnikov tako zelo prizadele.'' Žalost in jezi je Lauren obvladovala tudi tako, da je jedla še pogosteje in še več kot sicer. Tolažila se je s čokoladicami, pecivom, čipsom, njena teža pa je rasla in rasla ter na koncu poskočila že na 105 kilogramov. ''Vedno bolj sem se zavedala svoje obilnosti, pa čeprav mi je mama dopovedovala, da sem samo v takšnem obdobju in da tako ali tako še rastem. Ko sem videla fotografije iz maturantskega plesa, sama sebe sploh nisem mogla gledati. In ko sem nekega dne sedela na klopi pred šolo, ki se je pod mojo teži zlomila, in so se mi skoraj vsi sošolci smejali, se je nekaj v meni premaknilo. Odločila sem se, da je čas za korenite spremembe,'' pove Lauren, ki se je tako prvič v življenju lotila diete.

Najprej se je Lauren odpovedala kaloričnim čokoladicam in drugim sladkim pregreham, potem pa je začela izpuščati kar cele obroke. Njena teža je začela padati, kar je opazila tudi mama Tracy, ki je bila vse bolj zaskrbljena. A ko je Lauren vprašala, kaj se z njo dogaja, ji je ta zagotovila, da se je zgolj odpovedala čokoladam in hitri hrani ter da ima stvari pod nadzorom. ''Sčasoma pa sem postal obsedena s hujšanjem. Vsakih nekaj ur sem se tehtala in vsak gram, ki sem ga izgubila, mi je dajal nov zagon,'' se spominja Lauren. ''Ves dan nisem jedla ničesar, razen mogoče pest sliv. Zvečer sem sicer skupaj z družino sedla k mizi in večerjala, a sila malo in zgolj zato, da mama ne bi opazila, da je nekaj narobe. Včasih sem hrano na skrivaj metala pod mizo in jo potem vrgla v smeti, samo da mi ni bilo treba jesti.''

Pa vendar je mama Tracy posumila, da z njeno hčerko nekaj ni v redu. Tako je iz kopalnic odstranila vse tehtnice ter najstnici dopovedovala, da mora jesti. Tudi sama Lauren je opazila, da ji je drastično hujšanje prineslo nove težave. ''Ves čas me je zeblo, pa četudi je bilo zunaj vroče. Bila sem utrujena in težko sem razmišljala, to pa se je poznalo na mojih ocenah. Ker so padle, me je začelo skrbeti, da se ne bom mogla vpisati na želeno univerzo,'' še pove Lauren. Predvsem pa je bila zaskrbljena in nesrečna družina tisto, kar jo je prepričalo, da je pristala na zdravljenje v bolnišnici za motnje hranjenja. ''Sprva me je bilo groza tega, se se bom spet redila. A vsakič, ko sem hotela obupati in se vrniti k stradanju, sem pogledala fotografijo mame, očeta in sestre, ki sem ji imela ob postelji, ter si rekla, da zmorem. In res mi je uspelo.'' Do sestrinega 16. rojstnega dne se je tako uspela zrediti na 50 kilogramov, zato si ji zdravniki dovolili oditi domov. ''Predvsem moja mami mi je bila v največjo oporo. Bila je moja skala – brez nje mi ne bi uspelo. Bila je res težka bitka in še vedno na nek način okrevam. A odločena sem, da mi bo uspelo,'' še pove Lauren.