Harry Crowther plava, vozi kolo, rola, pleza po drevesih in počne vse vragolije, ki jih počnejo njegovi sovrstniki. Toda Harry se pri enajstih letih stara kar petkrat hitreje kot njegovi prijatelji, poleg tega pa je edina oseba na svetu s to motnjo.

Šolar iz Mirfielda v Zahodnem Yorkshiru je zbolel za artritisom, zaradi česar mora štirikrat dnevno jemati protibolečinske tablete, saj ga mučijo enake bolečine kot starostnike s to boleznijo. Poleg tega pa Harryja pestijo tudi druge težave, ki se pojavljajo pri starejših ljudeh. Koža na obrazu se mu je začela močno tanjšati, kosti prstov na rokah in ključnica pa so se mu začele sesedati. Ker pa je 11-letnik edina oseba na svetu, ki trpi za to izjemno redko genetsko motnjo, atipičnim sindromom prezgodnjega staranja (progerije), mu zdravniki ne znajo ne pomagati in ne napovedati, kako se bo bolezen razvijala.

Harry ni edinec. Ima 16-letno sestro Emmo in 14-letnega brata Jacka, vsi trije pa so se rodili normalno, brez posebnih zapletov. Zdravniki so sicer najprej mislili, da ima Harry volčje žrelo, a so testi pokazali, da je z njim vse v redu.

Ko je bil Harry star eno leto, so se mu na pazduhah pojavile rjave pege, koža okoli njegovega trebuščka pa je postajala vedno bolj napeta in že skorajda pretesna. Ko je začel hoditi v šolo se mu je začel starati tudi obraz, zato ga je zdravnik napotil h genetiku. Strokovnjaki so se zatem leta ukvarjali s postavljanjem diagnoze in ugotavljali, kaj se z dečkom pravzaprav dogaja, njegova starša pa sta slučajno na televiziji zasledila oddajo o deklici, ki je imela Hutchinson-Guilford sindrom prezgodnjega staranja in sklepala, da se nekaj podobnega dogaja tudi z njunim sinom. In imela sta prav. Zdravniki so namreč takoj zatem potrdili diagnozo.

Najstarejša oseba s to boleznijo je živela 26 let. “Ko smo izvedeli, da ima Harry drugo obliko prezgodnjega staranja in ne, smo občutili veliko olajšanje, saj je pri slednjem sindromu življenjska doba približno 13 let.“ Staršema pa je najtežje to, da nimata nikogar, s komer bi se lahko pogovarjala o bolezni. “Ljudje strmijo v najinega sina in se posmehujejo … Ne vem, zakaj to počnejo. To ga vznemirja, prav tako pa tudi naju z možem,“ še dodaja Sharron.

Harry redno jemlje protibolečinske tablete, štirikrat na dan in redno telovadi, saj na ta način vzdržuje svoje toge in boleče sklepe v kar se da normalnem stanju, enkrat tedensko pa obiskuje tudi hidroterapijo. Ker se zelo hitro utrudi pa mora večkrat na dan počivati. “Ko gremo na sprehod, se utrudi, zato ga mora mož večkrat nositi na ramenih, poleg tega pa ne more igrati športov pri katerih potrebuje veliko energije, saj nima nobene telesne maščobe.“ Vendar pa ga starše ne 'zavijata v vato', kot pravita sama. “Počnem lahko veliko stvari,“ razlaga Harry. “Včasih pa me pri nekaterih aktivnostih omejuje bolečina.“

Šola, ki jo obiskuje Harry in njegovi sošolci, pa so izjemni. “Zanje sem samo Harry in ne čudak,“ pravi Harry. “Razjezi me, ko ljudje, ki me ne poznajo, buljijo vame in ne maram bolnišnice, a kaj morem. Tako pač je.“