A ko sta sicer nadvse prisebna Anna in njen leto dni starejši brat pogledala okrog sebe, ju je prevzel nepopisen strah. Bila sta sredi gorate pokrajine in nikjer naokoli ni bilo nobene hiše. Tudi telefonskega omrežja ni bilo, zato nista mogla priklicati reševalcev. Anni, ki je sicer nekajkrat po domačem dvorišču že vozila avto, torej ni ostalo drugega, kot da prime za volan in pohodi plin. Dedek je bil namreč vedno bolj slaboten in čim hitreje ga je bilo treba spraviti v bolnišnico. Po približno 20 kilometrih je mobilni telefon zaznal omrežje in Zach je poklical očeta. ''Bil sem povsem iz sebe, ko sem slišal, da avto vozi Anna. Pomislil sem: 'O Bog, saj je še otrok!' Močno sem se bal za otroka in očeta,'' je povedal George Scheuering mlajši. Anni je svetoval, naj ustavi pri prvi hiši, ki jo zagleda, in prosi za pomoč. A uspelo ji je ustaviti šele pet kilometrov pozneje – na bencinski črpalki, od koder so tudi poklicali reševalce, ki so že povsem onemoglega dedka odpeljali v bolnišnico.

''Kar je naredila naša deklica, je neverjetno,'' je povedala mama Michelle Scheuering. ''Če bi dedku sladkor le še malo padel, bi bilo prepozno. Padel bi v diabetično komo in lahko bi celo umrl.'' Tako si je po nekaj dneh zdravljenja dedek George opomogel. Življenja mu deklica ni rešila le z mirnostjo in zbranostjo, ampak z odlično vožnjo. ''Ko sem izvedela, da vozi Anna, me je obšla slabost. Tiste gore so tako visoke, cesta pa nevarna. Po mislih so mi rojile grozne stvari – kako bi lahko izgubila tri družinske člane,'' še pove Annina mama. Sicer pa so starši na deklico nadvse ponosni, dedek pa ji je obljubil, da ji bo v znak hvaležnosti za 18. rojstni dan kupil avto.