Pri štirih letih je Hanna Jones zbolela za levkemijo in naslednjih devet let preživela v bolnišnici. A zaradi agresivnih kemoterapij, ki so jo sicer ozdravile raka, ji je močno oslabelo srce, zato je potrebovala presaditev srca. A na veliko začudenje vseh se je deklica odločila, da operacijo zavrne in odide domov. Sprva šokirani starši so željo svoje hčerke spoštovali in jo kljub pristiskom bolnišničnega osebja pri odločitvi podprli. Kajti Hanna jima je pojasnila, da si ne želi več nenehnih preiskav, igel in zdravil, zaradi katerih se ves čas počuti slabo in utrujeno. Niti enega dneva več ni hotela preživeti v bolnišnični postelji. ''Hotela sem uživati življenje. Tisti čas, ki mi je še ostal, sem hotela preživeti kar se da lepo in srečno. Zavedala sem se, da bom brez novega srca sčasoma umrla,'' pripoveduje Hanna, ki ji je po devetih letih kljub vsemu uspelo zapustiti bolnišnico in se svojim staršem ter sestrama pridružiti na domačem ranču v Herefordshiru.

V naslednjih osemih mesecih se je dekličino počutje kljub temu, da ni več jemala na kupe zdravil, izboljšalo. Pomagala je skrbeti za konje in druge živali na ranču, sestro je spremljala na tekmovanja v preskakovanju ovir s konjem, s celo družino se je odpravila na počitnice, spet se je družila s prijatelji. Končno je živela normalno življenje – brez nenehnega razmišljanja o bolezni, brez strahu in negotovosti. In tako je Hanna uvidela, da se vsemu temu še ni pripravljena odreči. Ni hotela umreti. ''V teh nekaj mesecih sem videla, kako lepo je življenje, če nisi ves čas priklenjen na bolniško posteljo,'' razlaga najstnica. ''In spoznala sem, da se vsemu temu nikakor nočem odpovedati. Hotela sem še kdaj oditi na počitnice z družino, hotela sem živeti!''

Tako se je odločila, da pristane na presaditev srca. In le nekaj tednov pozneje so zdravniki deklici našli novo srce. Presaditev je potekala brez zapletov, a zaradi oslabljenega imunskega sistema je Hanna po posegu kar trikrat zbolela za pljučnico ter celo za novo gripo. A bolezni, ki so jo napadle, je premagala in zdaj se počuti močnejša kot kadar koli prej. Skupaj z mamo je celo napisala knjigo z naslovom Hannina odločitev, v kateri je pojasnila, kaj se ji je dogajalo in zakaj se je takrat odločila tako, kot se je. ''Odločitve, ki sem jo sprejela pred letom in pol, ko sem zavrnila presaditev srca, ne obžalujem. Takrat, za tisti čas, je bila to pravšnja odločitev. In nihče razen mene ne more vedeti oziroma razumeti, zakaj sem se tako odločila,'' pojasni pogumna Hanna, ki pa je vesela, da je navsezadnje le privolila v operacijo in ki zdaj že razmišlja o prihodnosti – s čim se bo ukvarjala, ko odraste, kam bodo s starši in sestrama odšli na naslednje počitnice, kakšno zabavo ji bodo pripravili za 15. rojstni dan. ''Rojstni dan imam julija, in ker so mi isti mesec presadili srce, bom imela letos kar dve zabavi – eno za rojstni dan in eno za novo srce,'' veselo pove. ''Sicer pa se zdaj počutim odlično. Toliko energije in volje imam! Zato naj se me svet le pazi, kajti jaz sem tu in vzela si bom vse, kar si bom zaželela!''