Laura Perez, 42, from San Antonio, Texas, has slimmed down from 594lb to 297lb, with the help of gastric surgery.… https://t.co/b63wrnNuh6

— World Health News (@WorldHealthNews) 12 May 2016

42-letna Laura Perez iz Texasa je bila še pred dvema letoma povsem odvisna od svoje mame in moža Joeyja. Onadva sta jo prhala, oblačila, hranila. V dveh letih ji je uspelo izgubiti polovico teže. Za televizijo TLC je spregovorila, kako in kaj je to pomenilo za njeno življenje.

Da bi jo sploh sprejeli na operacijsko mizo, je morala pokazati pripravljenost, da spremeni življenjski slog. Na tradicionalen način je morala izgubiti 20 kilogramov. Njena mama je pazila, da ni več dobila nobene nezdrave hrane. Mož ji je sicer kdaj pretihotapil kakšno sladkarijo. Pravi, da ga je prosila in ji tega ni zmogel vedno odreči. Kljub temu ji je uspelo shujšati. A dan pred operacijo bi si skoraj premislila, saj se je ustrašila. Vseeno se je znašla na operacijski mizi, kjer pa je zdravnik ugotovil, da ji ne more narediti obvoda, ker ima prevelika jetra in vranico. Kljub temu ji je za kar 80 odstotkov zmanjšal želodec.

Teden dni po posegu je zbolela za pljučnico in bila zaradi svoje teže praktično na smrtni postelji. Ko si je opomogla, pove, da se je končno streznila. "Doumela sem, da sem zapravila že velik del življenja. Bila sem v bolečinah in čutila grenkobo, a sem samo jedla, namesto da bi se spopadla s svojimi čustvi." Lotila se je hujšanja in kmalu po operaciji izgubila še 71 kilogramov, kar je bila verjetno posledica drastičnega zmanjšanja želodca. Nato pa ji je uspelo izgubiti še 44 kilogramov. "Mislila sem, da bom srečna, če bom izgubila odvečno težo. Ampak je le več stvari priplavalo na površje, od katerih nisem želela več bežati," pripoveduje. Da bi uspešno shujšala in popravila svoje življenje, je začela obiskovati psihologa.

Kot otrok ni imela težav s težo. Pet let je imela, ko jo je bratranec začel nadlegovati in takrat je začela jesti. "Nikoli nisem povedala staršem, zato je nadlegovanje trajalo leta. Moje življenje se je spremenilo in jaz sem uteho poiskala v hrani. Toda to, da sem bila najtežji otrok v osnovni šoli, mi je prineslo le več bolečine. Rekli bi mi, da sem debela in da bom polomila stol. Jaz pa sem samo jedla." Psiholog ji je pomagal, da se je spopadla s svojimi travmami. Ob strani pa ji je stal tudi, ko je začela imeti zaradi hujšanja težave v zakonu. Joeyja je spoznala, ko je imela 27 let. On jo je sprejel, kakršna je bila. Toda medtem ko se je sama z vsakim izgubljenim kilogramom počutila bolje, je imela z njim čedalje slabši odnos. Med psihoterapijo sta ugotovila, da se počuti odrinjenega, ker ni več tako pomemben del Laurinega življenja. Naučil se je to sprejeti.

Laura je imela že diabetes, bila je na invalidskem vozičku, potrebovala je kisik za dihanje. "Počutila sem se ujeto v telesu. Sram me je bilo, da mora nekdo tako skrbeti zame. Nekatere dni sem si želela umreti, da mami in možu ne bi bilo treba več skrbeti zame." Pravi, da bi brez operacije želodca in  psihoterapije težko naredila tak korak naprej. O vsem sta se pogovorili tudi z mamo in pravi, da počasi odpušča vsem, ki so jo prizadeli. "Počutim se kot nova oseba," pravi že sedaj, ko počasi hujša naprej.