14-letna Gentrie Hansen iz Utaha, nekoč aktivna plesalka in navijačica, je zbolela za gastroparezo, zaradi katere je imela paraliziran želodec. Hrane ni pogoltnila že od božiča, saj mora hrano dobivati izključno prek cevke. Gentrie pa naravnost obožuje hrano, zato jo občasno le prežveči, takoj zatem pa izpljune, saj njen želodec ne prebavlja prav ničesar in bi zaradi tega bruhala. Zaradi bolezni pa je dekle tudi močno shujšalo, saj ji je teža iz 51 kilogramov padla že na 40. Njena družina je tako zaskrbljena, da se boji kuhati pred njo, zato tudi družinski člani na skrivaj in za zaprtimi vrati jedo skoraj samo še sendviče.

Genrtriejine težave so se začele decembra 2009, ko je začela bruhati po vsakem zaužitem obroku. Od takrat ni bila v šoli, saj ji je nenehno slabo, zato pa so ji starši najeli zasebnega učitelja, ki jo inštruira kar na domu. “Včasih si želim, da bi se vse končalo,“ pravi Gentrie. “Ne vem več, kaj naj storim … Včasih sem v dilemi, ali naj se vdam ali naj vztrajam.“ Nekoč je staršema celo rekla, da bi se rada pridružila dedku, ki je že preminil, saj ne more početi prav ničesar – ne more hoditi v šolo, se družiti s prijatelji in normalno živeti.

Najhuje pa je, ker ne more jesti, kljub temu da ji hrana neizmerno diši. “Vedno je lačna,“ pravi Gentriejina teta, 53-letna Val Cutrer. “Hrana ne more prek njenega želodca, kljub temu pa še vedno trpi zaradi želodčnih krčev in lakote, še toliko bolj, če zavoha jedi, medtem ko jih kuhamo.“ Za 14-letnico je to pravo trpinčenje, saj si bolj kot vse na svetu želi jesti.

Gentrie je bila v zadnjih sedmih mesecih že osemkrat hospitalizirana, spoznala pa je šest različnih pediatrov gastroenterologov. Sedaj, utrujena in shujšana, na robu obupa, pa se je obrnila na zdravnike iz pediatrične bolnišnice v Columbusu. Zdravniki so ji z eksperimentalnim posegom v želodec vstavili začasni gastrični spodbujevalnik, če se bo njeno telo nanj odzvalo pozitivno, pa bo dobila stalnega, ki ji bo omogočil, da bo lahko ponovno uživala v hrani. Ta trajni spodbujevalnik bo nato morala menjati vsakih pet let, ko bo treba zamenjati baterijo. “Sama pri sebi je prepričana v to, da se bodo stvari uredile,“ pravi Cutrerjeva. “Vsi ostali pa tudi držimo pesti in ves čas mislimo le pozitivno.“ Gentrie je sicer močno upala, da bo po vstavitvi spodbujevalnika lahko takoj prešla na normalno hrano, a mora še vedno uživati le tekoče jedi in žvečiti nesladkane žvečilne.

Da so ji postavili pravilno diagnozo, je pri Gentrie trajalo kar pet mesecev, saj so najprej sumili na anoreksijo ali bulimijo, zaradi tega pa ji je pomoč sprva zavrnila tudi zavarovalnica. To je najprej skrbelo Gentriejina starša, Kathy in Lowella, vendar pa je zavarovalnica sedaj pristala na to, da bo 240.000 evrov vredno operacijo krila.

Spodbujevalnik pošilja impulze v želodec

“Spodbujevalnik pošlje električni impulz do želodca, tako kot v srcu,“ pravi kirurg dr. Steven Teich. “Impulz nato potuje po želodcu in sproži delovanje želodca. Delovanje želodca je zapletena zadeva, impulz pa pomaga premakniti hrano navzdol.“

Ameriška administracija za hrano in zdravila (FDA) je uporabo gastričnega spodbujevalnika odobrila pri odraslih bolnikih z gastroparezo že leta 1997. Ker njegova učinkovitost pri osebah, ki so mlajše od 18 let, še ni dokazana, pa je uporaba tovrstnih spodbujevalnikov pri otrocih 'humanitarne' narave, razlaga Teich. “Če deluje, deluje odlično,“ pravi. “Vendar pa je to le terapija in ne zdravilo. Cilj operacije je pacientom omogočiti normalno prehranjevanje in s tem normalno življenje, kljub temu pa jim lahko občasno postane tudi slabo, zaradi česar bruhajo.“

Kaj je gastropareza?

Običajno močno mišično krčenje požene hrano skozi prebavni trakt, pri gastroparezi pa mišice želodčne stene ne delujejo pravilno ali pa sploh ne delujejo. Nekateri zdravniki predvidevajo, da je vzrok bolezni poškodba vagusnega živca, ki pomaga upravljati prebavni trakt, zaradi tega pa hrana dlje časa ostane v želodcu. Zgodnji simptomi gastropareze vključujejo napihnjenost, slabost in bruhanje, občutek polnosti ter nenamerno izgubo telesne teže.

Gastropareza, ki je pri otrocih redkejša bolezen kakor levkemija, povzroča slabost in bruhanje ter upadanje sladkorja v krvi. Zapleti, do katerih lahko bolezen pripelje, so drastična izguba teže, podhranjenost, povečano število bakterij v želodcu in nestabilnost krvnega sladkorja. Neprebavljena hrana se poleg tega lahko strdi v kompaktno maso, ki je podobna nekakšnemu kamnu in jo imenujemo bezoar. Ta nato povzroča izjemno slabost in bruhanje in je lahko tudi življenjsko ogrožajoča.

Pri odraslih osebah je gastropareza običajno posledica sladkorne bolezni ali pa nekaterih drugih bolezni. Med najpogostejše vzroke spadajo jemanje določenih zdravil, uživanje alkohola in tobaka, kirurški posegi, okužbe, bolezni mišic, bolezni veziva, bolezni živčevja, prekomerno ali premajhno delovanje ščitnice, nosečnost, tumorji, lahko pa se zgodi, da se bolezen pojavi tudi zaradi neznanega vzroka.

Bolezen je potrebno zdraviti, če je možno, z odstranitvijo vzroka oziroma s pomočjo jemanja ustreznih zdravil ali uživanjem ustrezne prehrane (manjše količine manj mastne hrane, z veliko vlakninami), včasih pa je vstavitev spodbujevalnika edina rešitev.