Radhika Phuyal iz Nepala je pri 14 letih zapustila svojo družino ter se podala v svet, da bi si poiskala službo in zaslužila nekaj denarja, s katerim bi pomagala svoji družini. Takrat naivno in neizkušeno dekle je nevede postalo žrtev tolpe, ki se je ukvarjala s preprodajo ljudi. Podredili so si jo tako, da so ji v pijačo skrivaj primešali mamila, ji omamljeni odvzeli ledvico in jo nato začeli prodajati javnim hišam.

Radhikina zgodba se začenja z njenim odhodom iz domače vasi Sindhupalchowk, ko se je kot 14-letna deklica z avtobusom odpeljala v glavno mesto Nepala, Katmandu. “V naši družini nas je bilo sedem. Bili smo srečni, a revni. Da bi nahranila vse otroke, sta starša na banki vzela posojilo, zato sem se odločila, da si bom poiskala dobro službo in jima pomagala prebroditi finančno stisko,“ se spominja Radhika. “Prodajala sem zelenjavo na tržnici, ko se mi je približal moški in dejal, da mi ponuja službo gospodinje pri neki družini. Delo bi bilo bolje plačano, zato sem ponudbo sprejela.“

Nekaj dni zatem so Radhikini novi delodajalci, štiričlanska družina, Radhiko povabili s seboj na dopust v Indijo. “Seveda sem privolila. To je bilo prvo potovanje v mojem življenju,“ pravi. V Indijo so se odpravili z vlakom, in sicer v predelu Nepala, kjer je meja z Indijo odprta. “Na vlaku sem bila izjemno žejna, zato sem kokakolo, ki so mi jo ponudili, spila v sekundi.“ Radhika pa ni vedela, da je bilo v pijačo primešano močno pomirjevalo. Naslednja stvar, ki se je nato spomni, je tako prebujanje v bolnišnici v Chennaiu v Indiji. “Hotela sem vstati, a me je ustavila močna bolečina v trebuhu. Nato sem na sebi opazila ogromno brazgotino in začela na ves glas kričati. Zdravnik mi je rekel, da so mi odstranili ledvico in da me bo nekdo prišel iskat in me odpeljal nazaj v Nepal.“

“Neki moški, ki so trdili, da so moževi sorodniki, so slišali za moje težave, zato so me poiskali in mi predlagali, naj obiščem svojo sestro v Katmanduju. S sinom Rohanom sva stradala, zato praktično nisem imela izbire. Ko smo prispeli v Katmandu, so mi rekli, da tam ni nobene sestre in naj si začnem iskati službo v trgovini. Postajali so vedno bolj agresivni, jaz pa sem se jim začela upirati, kar ni bila dobra poteza,“ pripoveduje z grozo. Radhika je namreč znova zapadla v roke srhljive družbe. Tolpa je Radhiko in njenega sina prisilila, da sta sedla na vlak proti Assamu, kjer so jo prodali bordelu, kričečega Rohana pa so odvlekli od ljubeče matere, ki bi zanj storila vse. Zlobni lastniki bordela, ki so najstnico prisilili, da je spala s 25 strankami dnevno, so v Rohanu namreč videli le nadlogo, ki bi jo ovirala pri delu. Radhika ga zatem ni videla več kot leto dni.

Radkiho so v bordelu plačevali le z vodo in kruhom. “Najprej so mi ukradli ledvico, nato so me prodali bordelu, zatem pa mi še odpeljali sina. Počutila sem se, kakor da so mi iztrgali srce, še zadnji del človeka v meni. Počutila sem se namreč kot žival.“ Iz bordela je večkrat skušala zbežati, a zaman. Lastniki so jo vsakokrat zasačili, jo pretepali in ji ugašali cigarete po celem telesu.

Rohana so odpeljali na v Indijo in ga skrivali v več mestih. Ker je jokal, da želi k materi, so mu člani tolpe s cigaretami zažgali in izmaličili jezik, te travme pa ga preganjajo še danes, deset let kasneje. Radhiki je skupaj z drugimi prostitutkami naposled le uspelo zbežati iz bordela, poiskala je Rohana in se vrnila v Nepal. V Katmanduju se je s svojim pretresenim sinom takoj zglasila na policijski postaji, prijavila nasilneže in prosila za zatočišče. “Z Rohanom sva sedaj v azilu že dve leti in pol,“ pravi danes 24-letna Radhika. “Počutim se kot v nebesih. Brez možnosti zatočišča nama verjetno ne bi uspelo, saj bi naju člani tolpe prej ali slej našli.“ V azilu biva s še 83 ženskami in 252 otroci, med katerimi je 24 otrok okuženih s HIV, ki so ga njihove matere staknile med prisilnim delom v bordelih.

Radhika je k sreči uspela poiskati zavetje v posebnem zavetišču za ženske, ki so bile žrtve trgovine z belim blagom, in njihove otroke. Vendar pa je njena zgodba ena redkih tovrstnih, ki imajo srečen konec. Vsako leto je v svetu namreč v prostitucijo in delo prisiljenih več kot 12,3 milijona odraslih in otrok, le redkim pa uspe pobeg iz začaranega kroga suženjstva in nasilja.