Jo is now in the @DailyMailUK - she suffered cancer for 15 years before it was diagnosed https://t.co/57VqvWV7kO pic.twitter.com/RYworfVWxc

— Anna Roberts (@journoannie) November 19, 2015

Deset let se je danes 34-letna Jo Green mučila s trebušnimi krči, drisko, vročinskimi valovi, nenehno utrujenostjo. Prvi znaki so se pojavili, ko je imela komaj 19 let. A ko je zdravnika obiskala takrat, je žal postavil napačno diagnozo. Mislil je, da ima sindrom razdražljivega črevesja. Tako mladi ljudje običajno namreč nimajo raka.

Na simptome se je navadila

Leta in leta je nato Greenova trpela zaradi različnih simptomov. "Mislim, da je tako dolgo trajalo, da so postavili pravo diagnozo, ker sem bila v zelo dobri formi in sem se na bolečino kar nekako navadila." Vedno je namreč živela zelo zdravo, pravilno jedla, se ukvarjala s tekom in jogo. Nikoli ni uživala hitre hrane in alkohola. Toda rak je imel lahko genetski izvor. "Mislim, da zdravnik enostavno ni pomislil, da bi se pri mladi osebi, ki živi zdravo, lahko pojavil rak. Ko sem izvedela pravo diagnozo, sem bila zelo jezna nase, saj sem vse te simptome kar nekako prenašala."

Rak naj bi bil neozdravljiv

"Zdravniki so mi dejali, da morajo hitro reagirati ali pa bom v nekaj letih mrtva," pove. "Bila sem skrušena." Preiskave so pokazale, da ima vrsto tumorjev, ki so rezultat redkega raka celic nevroendokrinega sistema, ki se počasi širi. Gre za živčne celice, ki so v različnih organih, pri njej pa so bili tumorji v črevesju in mehurju. Takoj so izvedeli osemurno operacijo, v kateri so jih odstranili, odrezati pa so ji morali tudi en meter črevesja. A čeprav so zdravniki odstranili vse vidne rakave celice, so ji morali povedati, da je njen rak neozdravljiv, saj se bodo tumorji spet razširili. Morda tudi v kakšnem drugem organu, kjer so ravno tako celice nevroendokrinega sistema, denimo v dihalih ali trebušni slinavki.

"Spraševala sem se, kako dolgo je rak v meni rasel, in zdravnik je ocenil, da okoli 15 let." Hvaležna je, da so rak le odkrili in ji z operaciji kupili nekaj dodatnega časa, toda po drugi strani ji je seveda žal, da diagnoza ni bila postavljena, ko bi ji še lahko rešili življenje. "Nisem več v bolečinah, ampak sprejeti sem pa morala, da živim z rakom."