“Natančno se spomnim, kdaj sem se odločila, da si želim, da mi odrežejo nogo,“ pravi danes 28-letna Gemma Shonfeld. “Sedela sem v avtomobilu in poslušala Madonnino pesem 'The Power of Goodbye' in se zamislila nad besedilom pesmi ter sprejela odločitev.“ Takrat je namreč že dve leti prestajala neprestane operacije noge, ki si jo je poškodovala v hudi prometni nesreči v Belgiji.

“Pri 14 letih smo bili z družino v Belgiji, ko se nam je pripetila grozna prometna nesreča,“ se spominja. Njena mama Jeannie in očim Alex sta bila tudi poškodovana, njen bratec Cameron pa jo je odnesel brez poškodb. “Zbudila sem se v belgijski bolnišnici, spominjala pa se nisem ničesar. Nisem vedela, če je kdo od moje družine sploh še živ. Nihče ni govoril angleško, nato pa so mi v roke dali mamino pismo, v katerem je pisalo, da so vsi živi, a v drugi bolnišnici.“

Gemmina noga je bila popolnoma zdrobljena. Pri 50 zlomih so zdravniki nehali šteti, poleg tega pa je imela poškodovana tudi tri vratna vretenca. “Srečo sem imela, da nisem ostala paralizirana in da sem bila živa,“ pravi.

Ko si je dovolj opomogla, so Gemmo preselili iz belgijske bolnišnice v bolnišnico Queen Mary Hospital v Carshalton, kjer je preživela naslednji dve leti življenja. “Operacije so se vrstile ena za drugo in konstantno sem prejemala anestetike. Zaradi zdravil sem komaj še zadrževala hrano v sebi, shujšala sem 25 kilogramov, hranili pa so me preko cevke.“ Nato pa je izvedela, da njene noge ni mogoče rešiti. “Imela sem dve možnosti. Lahko bi obdržala neuporaben ud in celo življenje preživela na invalidskem vozičku ali pa se odločila za amputacijo in namestitev proteze.“

Pri 16 letih Gemma seveda ni hotela izgubiti noge. Spraševala se je, če bo sploh lahko nekdo imel rad dekle s samo eno nogo. “Ko sem odrasla pa sem svojo nogo začela sovražiti. Noge tako nisem več čutila, zato sem se odločila, da se bom znebila bremena. Odločitev je bila zame kot osvoboditev. Kar naenkrat sem se spet veselila prihodnosti.“

Ko je podpisala privolitev za amputacijo noge nad kolenom, se je Gemma zavedla, da poti nazaj ni več. Ko se je po operaciji zbudila, je bila v hudem šoku. “Prvih nekaj dni sploh nisem mogla pogledati svojega štrclja. Zatem, ko sem po eni nogi odskakala do kopalnice, pa je obveza padla s štrclja in takrat sem prvič videla, kaj mi je pravzaprav ostalo od noge. Zdelo se mi je, da je to prav srčkana majhna zadevica,“ razlaga. Njena nova noga ji je bila všeč, vendar pa je bila psihično dokaj dotolčena.

K sreči pa je imel njen oče Scotty Trotter načrt, kako svojo hčer zamotiti. “Od nekdaj sem oboževala avtomobile in dirkanje. Oče mi je posnel vse dirke in posnetke sva skupaj gledala v bolnišnici ure in ure. Ko se mi je štrcelj zacelil in sem se privadila na protezo pa mi je oče kupil rdeč tekmovalni avto in mi ga preuredil, da sem ga lahko uporabljala. Začela sem tekmovati.“ Na prvi tekmi je zasedla zadnje mesto v svoji skupini, že drugo sezono pa je začela premagovati druge šoferje in tretje leto osvojila celo drugo mesto v svoji kategoriji.

“Morda se zdi smešno, da rada dirkam, glede na to, da sem nogo izgubila zaradi prometne nesreče,“ pravi Gemma. “A verjetno se avtomobilov ne bojim zato, ker se nesreče sploh ne spominjam. Obožujem hitrost, zavoje v ovinkih in vožnjo skozi cilj. Usposabljala sem se tudi za mehanika in delala v delavnici.“

Ko je bila stara 19 let, so ji prijatelji predstavili 24-letnega Robbieja Shonfielda, ki je bil tako kot ona, nor na avtomobile in dirkanje. “Na prvem zmenku sva menjala zavore na njegovem avtomobilu in takrat sem vedela, da je pravi zame!“ Postala sta par, kmalu zatem pa je Gemmo začela žuliti proteza in ji povzročati hude bolečine, zaradi česar je morala začeti hoditi z berglami in opustiti dirkanje. Zapadla je v depresijo. “Izgubila sem nogo, zatem pa še službo. Izgubila sem vso samozavest in zveza je začela trpeti. Spraševala sem se, zakaj je Robbie sploh še z mano, vendar je bila njegova ljubezen do mene neizmerna. Podpiral me je na vseh področjih,“ pravi.

Dve leti kasneje pa je Gemma postala najmlajša oseba na svetu, ki je preizkusila novo protezo imenovano 'osseointegration'. Z njo je ponovno lahko hodila, morala pa je dokončno opustiti dirkanje. Vibracije bi namreč lahko povzročile zmešnjavo v njeni računalniško vodeni nogi in jo uničile. Kljub temu pa je bilo žrtvovanje, opustitev dirkanja, vredno. “Protezo si namestim v nekaj sekundah, na razpolago pa imam štiri različne proteze – eno za vsakdanjo rabo, eno za fizično aktivnost, eno za plavanje in eno za nošnjo visokih pet,“ pravi.

Prvi večer, ko je obula protezo za nošnjo visokih pet, jo je Robbie zaprosil za roko. Decembra 2008 sta se poročila, leto kasneje pa sta se odločila, da bosta imela otroka. Gemmo je sprva skrbelo, če bo lahko sploh zanosila, a jima je uspelo otroka spočeti že v prvem mesecu. Sin Archie je Gemmi v življenje prinesel novo veselje. “Nikoli si nisem mislila, da bom hodila, kaj šele našla ljubezen in imela otroka. Res, da me je nesreča stala noge, a zaradi tega nisem izgubila življenja. Sem močnejša kot kadarkoli, zato sem se odločila, da se bom letos septembra udeležila dobrodelne kolesarske dirke od Londona do Pariza. Vem, da bo težko, a verjamem, da bo meni in moji bionični nogi uspelo.“