45-letna Nikki Parker, ki je pustila svojo službo, da se je lahko posvetila svoji hčerki v njenih najhujših dneh, pravi, da je Donna navdih za vse ljudi okrog nje. ''Izbrala je pesmi, ki bodo na njenem pogrebu, pripravila video, ki si želi, da ga predvajamo, barvo rož ...'' Donna načrtuje, da bo nosila svojo obleko, ki jo je nosila na poroki svoje mame pred dvema letoma, poleg nje pa bo ležal njen najljubši medvedek. Moški bodo nosili roza kravate, ker je to Donnina najljubša barva, po njeni upepelitvi pa si želi, da bodo njen pepel potresli v morje v Brighton Pieru. ''Vem, da se sliši neumno, a to, da je tako močna, nam res pomaga. To so želje umirajoče 17-letnice, ki jih bomo izpolnili, ko pride čas,'' pove mati.

Ko so Donni prvič diagnosticirali kostnega raka, so ji z operacijo odstranili 80 odstotkov tumorja, ki je rasel v njeni rami. Nato je prestala kemoterapijo, a nekaj tednov pred božičem so jo pripeljali v bolnišnico, ker je dobila infekcijo. Ugotovili so, da kemoterapija ne deluje. ''Bilo je grozno. Tumor se je razrasel po vsej levi strani njenega telesa in zdravniki ji niso mogli več pomagati. Napovedali so ji le še nekaj mesecev življenja. Sprva je zaradi svojega stanja jokala, klela, kričala. A sčasoma se je sprijaznila,'' pove mati Nikki in doda, da se je deklica nato odločila, da hoče umreti dostojno. ''Donna je kar zrela za svoja leta in odkar se je to zgodilo, je odrasla in o smrti spregovori tako z mano kot s svojim očimom.'' Tako se je, potem ko so ji zdravniki napovedali njeno prihodnost, odločila, da ne bo več jemala zdravil in da bo izkoristila preostanek svojega življenja za prijetna druženja s svojo družino in prijatelji. ''Eden od mojih prijateljev, ki sem jih spoznala v bolnišnici, je bil star pet let in se sam ni mogel odločiti, da ne bo več jemal zdravil. Tik pred smrtjo je bil kot okostnjak in ves šibak. Če ne bi videla tega, bi se tudi sama najverjetneje odločila, da nadaljujemo zdravljenje do konca,'' pove Donna. Tako ji sedaj čas krajšajo številni prijatelji in kot pravi njena mati, hiša ni nikoli prazna. ''Njeni prijatelji so fantastični. Vsak dan jo obiskujejo in ji prinašajo darila. Sedaj ima že veliko kolekcijo medvedkov in drugih igrač.'' Pred njeno smrtjo pa bosta hči in mati obiskali še koncert njene priljubljene skupine Westlife in če bo Donna še pri moči, v aprilu še predstavo svetovnih prvakov v drsanju Jayne Torvill in Christophera Deana.

Pogumna najstnica pa priznava, da je kljub svoji pokončni drži pogosto prestrašena. ''Včasih sem paralizirana od strahu, spet drugič si mislim, pa kaj, tako pač je. Predvsem, preden ležem k počitku, me je velikokrat strah. A ne bojim se smrti, ampak tega, da bom zapustila svojo družino. Sicer pa sem se, že vse odkar sem zbolela, odločila, da bo moj moto: 'V redu je, če jočem, a še bolje je, če se smejem.' ''