17-letna Melissa Peacock trpi za intrakarnialno hipertenzijo, ki povzroča, da se ji v lobanji nabira spinalna tekočina in pritiska na njene možgane. Najstnico iz Bradforda so zdravniki končno uspeli pozdraviti, a na nekoliko neobičajen način. Med lobanjo in želodec so ji pritrdili cevko, skozi katero odvečna tekočina odteka v želodec, kjer se nato prebavi. Melisa je zaradi bolezni trpela od devetega leta starosti, velikokrat pa se ji je celo dogajalo, da ji je tekočina v možganih tako močno pritiskala na vidni živec, da se ji je meglil vid.

Melisso so zdravniki operirali kar devetkrat. Želeli so preprečiti uhajanje tekočine v možgane, a so bil na žalost vse operacije neuspešne. Nato pa so se zdravniki odločili za bolj drastičen ukrep, s katerim jim je le uspelo ublažiti pritisk. V Melissine možgane so vstavili cev, ki črpa tekočino iz možganov v želodec, kjer jo Melissa prebavi skupaj z večerjo. “Ko sem ugotovil za kakšno operacijo gre v resnici, sem bil najprej nekoliko zgrožen,“ se spominja študent medicine, ki je opazoval poseg.

“Prijatelji se zgražajo, saj se jim zdi to, da prebavljam tekočino iz lastnih možganov nekoliko nenavadno. Vendar pa moram priznati, da se je kvaliteta mojega življenja neizmerno izboljšala,“ pravi Melissa. “Bolečina je bila včasih tako huda, da včasih tudi po teden dni zaporedoma nisem vstal iz postelje. Zato sem se z operacijo takoj strinjala.“

Melissi so bolezen odkrili, ko je njena zaskrbljena mama Caroline opazila, da ima njena hči težave pri hoji naravnost. Ko se je začela pritoževati nad glavoboli in je nenehno bruhala, pa so se zdravniki ustrašili, da ima morda smrtno nevaren možganski tumor. Vendar so kasnejše slike pokazale, v čem je resnično težava.

Zdravniki so bili prepričani, da bo enostaven postopek, med katerim bi punktirali njeno hrbtenico in iz nje izčrpali odvečno tekočino, omilil pritisk v njeni glavi, vendar pa učinek operacije ni trajal dolgo. Zato je morala ta boleč postopek prestati še osemkrat, nato pa so zdravniki le spoznali, da bo to ne bo dovolj. Odločili so se za vstavitev cevi. Cev so ji v hrbtenico poskušali pritrditi dvakrat, a sta obe operaciji spodleteli in se zaključili s katastrofo. Cevka se je namreč obakrat premaknila in tako prvič končala v Melissinem vratu in drugič v želodcu, Melissa pa je zaradi tega dobila ogromne vodne mehurje na hrbtu in v želodcu, saj je voda kapljala iz cevke.

Nato pa so se le odločili, da se bodo stvari lotili bolj drastično. Zmenili so se, da ji bodo vsadili permanentno cev in jo speljali od možganov do želodca, bizarna rešitev pa se je naposled izkazala za genialno. “Ko sem začela hoditi v srednjo šolo, so vsi moji sošolci začeli hoditi ven, mene pa je glava tako močno bolela, da nisem mogla niti gledati, kaj šele se zabavati,“ se spominja Melissa. “Imela sem občutek, da ves čas gledam skozi zamegljeno okno, včasih pa sploh nisem ničesar videla. Ljudje težko razumejo, kaj točno je narobe z mano, saj nisem videti bolna. Mnogi menijo, da se pretvarjam, a se ne. Sedaj končno lahko živim normalno življenje. Študiram fotografijo in želim si, da si bom lahko preostanek življenja uravnavala sama, ne da bi se morala podrejati bolezni.“