Februarja leta 2008 se je takrat 17-letni Steven Thorpe skupaj s svojim prijateljem odpravil na potovanje, ki se je končalo tragično. S terenskim vozilom sta se zaletela v konja, ki jima je prečkal pot, in 18-letni voznik Matthew Jones je umrl na kraju nesreče, Steven pa je imel hude poškodbe glave in rame. Takoj so ga prepeljali v Univerzitetno bolnišnico v Coventryju, kjer so ga razglasili za možgansko mrtvega.

Staršema Johnu in Janet Thorpe se je v trenutku porušil svet, ko so kar štirje specialisti potrdili, da mu ni več pomoči, in ju prosili, naj premislita o darovanju organov. Sedla sta ob sinovo bolniško posteljo in tam obsedela dolgo časa. Nato pa sta kar naenkrat dobila občutek, da se je na nekaj njunih besed odzval, in takoj sta spet dobila upanje. Posvetovala sta se s splošno zdravnico Julio Piper, ki je znana po zdravljenju s tradicionalno in alternativno medicino, in ob njuni zgodbi je bila ganjena. ''Tudi sama sem mama in želela sem pomagati, kakor koli sem že znala. Poklicala sem na intenzivno nego in prosila zdravnike, naj ga ne odklopijo z naprav, saj si bo njegovo stanje prišel ogledat še en specialist.'' Tako je prosila svojega prijatelja nevrokirurga, da obišče dečka in poda svoje mnenje. Ob pregledu Stevenovih možganov je zaznal šibke znake možganske aktivnosti in ocenil, da ima morda le nekaj možnosti za preživetje.

Zdravniki so se strinjali, da bodo Stevena skušali zbuditi iz umetne kome in bodo nato videli, ali lahko preživi brez naprav ali ne. Dva tedna kasneje se je 17-letnik zbudil iz kome, sedem tednov za tem pa že zapustil bolnišnico. '' Poškodba Stevenovih možganov je bila tako huda, da je več CT-posnetkov pokazalo, da so poškodbe nepopravljive. Izjemno redko je, da pacienti v takšnih okoliščinah preživijo, zato smo bili presrečni, ko se je Steven prebudil iz kome,'' je povedal predstavnik bolnišnice.

Danes je Steven star 21 let in je pripravnik v računovodstvu. Svojima staršema pa je iz srca hvaležen, da nista obupala nad njim: ''Neizmerno srečo imam, da ne znata sprejeti negativnih odgovorov.'' In dodaja, da je to znak, da ljudje tudi v še tako hudi situaciji ne smejo izgubiti upanja. ''Če imaš notranji občutek, ki ti pravi, da nekaj ni v redu, potem mu moraš slediti. Moj oče je verjel, da sem živ, in prav je imel.'' Kljub temu, da je Steven izgubil funkcionalnost leve roke in je moral nato prestati še vrsto rekonstrukcijskih operacij obraza, je okreval dobro in danes živi normalno življenje. Kot pravi, pa starša o tej izkušnji nočeta govoriti, saj je še vedno preveč boleča zanju.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na