Aimee Langdon, ki bo naslednji teden praznovala komaj drugi rojstni dan, je z mamico pogosto zahajala v park sredi Manchestra, kjer je postavljeno in ograjeno prijetno otroško igrišče. Vendar pa je deklica zaradi nesnage in pasjih iztrebkov na igrišču pred kratkim staknila hudo okužbo očesa. Testi so pokazali, da je zbolela za zanjo življenjsko ogrožajočo boleznijo.

Aimee se je okužila, ko je tekla po igrišču, padla in se udarila. Med vstajanjem si je z rokami obrisala oko, a je bilo že prepozno. “Takoj sem bila ob njej. Z robčkom sem ji obrisala oko, jo odpeljala domov in ranico razkužila, a je očitno že prišlo do okužbe,“ pravi Aimeejina mamica Suzanne. Zvečer so se pri Aimee namreč pojavili simptomi, ki so spominjali na gripo, nato pa je začela močno jokati. “Prižgala sem luč v njeni sobici in opazila, da je njeno oko otečeno, vijolične barve in napol zaprto, zato sem z njo odhitela v bolnišnico.“ Aimee zaradi hude otekline, ki je nastala po okužbi, sploh ni mogla gledati.

29-letna Suzanne je zdravnikom razložila, kaj se je zgodilo, nato so Aimee pregledali oko, izvidi testov pa so potrdili najprej toksokariozo. Toksokariaza je pogosta zajedavska okužba in mnogokrat vzrok za nastanek očesnih vnetij. Povzroča jo pasja glista, vendar se odrasle oblike gliste pri človeku le redko kdaj razvijejo. Simptomi, značilni za to bolezen, so vročina, kašelj in povečanje jeter. Očesne okvare se pojavijo šele nekaj časa po okužbi, enako pa velja tudi za slepoto, ki lahko nastopi tudi pet let po preboleli bolezni.

Zatem pa so zdravniki ugotovili, da ima deklica tudi celulitis orbite, vnetje tkiva v kostni votlini, ki ima nalogo, da ščiti oko, in lahko zelo hitro povzroči slepoto. Dekličino oko je še danes močno otečeno in videti je, da se ji stanje kljub jemanju antibiotikov le še slabša. Pordelo je celo njeno lice. Trenutno jemlje tri različne antibiotike, dva prejema oralno, enega pa naravnost v oko.

Suzanne, po poklicu medicinska sestra, ki pravkar okreva po raku na maternici, pravi, da bo Aimee dobila drugačno kombinacijo zdravil, če prva ne bo delovala. Če ne bo pomagalo nobeno zdravilo, zdravnik ne bo imel druge možnosti, kakor, da deklici odstrani oko in tako prepreči širitev okužbe proti možganom, ki lahko povzroči tudi smrt. Suzanne zato cele dneve bedi ob Aimee in upa na najboljše, prav nihče pa ne ve, koliko časa bo morala deklica še preživeti v bolnišnici.

Zgrožena mamica se zdaj bori, da bi lastniki psov začeli pobirati iztrebke za svojimi ljubljenčki in da bi osebam s psi prepovedali vstop na otroška igrišča. “Aimee se je okužila zaradi malomarnosti lastnikov psov. Kako naj razložim dveletni deklici, da bo morda izgubila oko? Želim si, da bi ljudje bili bolj obzirni in počistili za svojimi domačimi živalmi,“ pravi. “Medicinska sestra mi je poleg tega povedala, da prihaja na preglede vse več otrok z enakimi simptomi, kar priča o malomarnosti lastnikov psov.“ Suzanne pa najbolj razjezi to, da je ob vstopu na igrišče izobešenih več tabel, na katerih piše, da je vstop psom prepovedan.

“Bolezen je bila pogosta v osemdesetih letih, preden so se ljudje začeli zavedati, s koliko različnimi boleznimi se lahko ljudje okužimo preko pasjih iztrebkov. Nočem strašiti, hočem le opozoriti ljudi na posledice nečistoče.“