A pogumna 31-letnica se ne preda. Z boleznijo se je nekako naučila živeti in zdaj si prizadeva o njej ozavestiti še druge. ''Včasih sem sicer zaradi vsega še vedno precej potrta, a pomembno je, da imam priložnost o bolezni povedati tudi drugim ljudem,'' pravi 31-letnica, ki se je pojavila tudi v enem od zadnjih medicinskih učbenikov. Ljudi hoče namreč spodbuditi, da so pozorni na kakršna koli odstopanja v telesni rasti in rasti udov ter se takoj, ko posumijo, da je nekaj narobe, obrnejo na zdravnike. Pri akromegaliji je namreč zelo pomembno, da se začne zdravljenje čim prej in da se oboleli sploh zdravijo, kajti nezdravljeni bolniki z akromegalijo umrejo približno 10 let prej kot njihovi vrstniki. Glavni vzroki smrti pa so srčno-žilne bolezni, bolezni dihal in rak. Tako Tanya in njena mama zdaj predavata na kongresih o akromegaliji, na katerih sta v navdih tako številnim zdravnikom kot tudi pacientom in njihovim staršem.

Akromegalija je bolezen, ki jo povzroči čezmerno izločanje rastnega hormona, kar uravnava glavna endokrina žleza v naših možganih, tako imenovana hipofiza. Tako so motnje pri izločanju rastnega hormona pravzaprav v več kot 95 odstotkih posledica benignega tumorja hipofize. Sicer je akromegalija manj poznana in redka bolezen – v Sloveniji za njo letno zboli od šest do osem ljudi, pri čemer velja omeniti, da enako pogosto zbolevajo tako moški kot ženske. Bolezen se najpogosteje pojavi v tretjem in četrtem desetletju življenja, čeprav se začnejo prvi bolezenski znaki prikrito in počasi razvijati že prej. Simptomi se namreč običajno razvijajo desetletja, tako da od začetka težav do postavitve diagnoze pogosto mine celo več kot deset let. Ko je diagnoza postavljena, se mora čim prej začeti zdravljenje, s katerim je danes mogoče večino bolnikov uspešno zdraviti in jih v visokem odstotku tudi povsem pozdraviti. Sicer se zdravniki odločajo med tremi načini zdravljenja: obsevanjem, operacijo in zdravili.