"Ko smo bili avgusta na počitnicah v Franciji, sem tudi sam opazil, da je bolj utrujena in da ima otečene gležnje, a to so simptomi, ki jih človek hitro pripiše starosti in odmahne z roko. Joanna tudi ni bila ženska, ki bi se pritoževala. Zelo hitro smo se morali pripraviti na najhujše. Mislim, da je čez dva dneva že bila v zelo slabem stanju." V samo nekaj dneh se je njeno stanje poslabšalo. Čez 20 dni je prišlo najhujše.

Kako je mogoče, da je preminila tako hitro?

Mož Gareth, dve hčerki, 7-letna Eva in 3-letna Isla, in dva posinovljenca, danes že 20-letna Aarran in Daniel, ki ju ima Gareth iz prvega zakona, so bili šokirani. Kako je mogoče, da njihova mati in partnerica ni čutila nobenih simptomov, dokler se ni rak že močno razširil? Če bi tumorji povzročili, da bi nadledvična žleza proizvajala več hormonov, bi imela simptome, ker se to ni zgodilo, teh praktično ni bilo in ni opazila, da je nekaj narobe. K zdravniku je šla šele, ko jo je začelo skrbeti, da je ves čas malo preveč utrujena. Večina čuti še nekaj bolečin ter opazi nepojasnjeno hujšanje. A kaj ko je takrat diagnoza postavljena že prepozno in rak ni več ozdravljiv. Če bi ga odkrili, preden se je razširil, bi ji lahko pomagali z operacijo, kemo in radioterapijo.

Da bi se je otroci spominjali, je svoje zadnje večere preživela tako, da se je posnela, kako jim bere pravljice. Napisala jim je tudi spomine o svojem življenju ter jim na podlagi svojih izkušenj zapisala nekaj vodil, ki bi jim lahko prišla prav. "Vsak večer je, potem ko so otroci zaspali, pisala in snemala," se spominja Gareth. "In res je bila angel, lepo smo se razumeli kot družina. Ko sva se srečala, je bila ljubezen na prvi pogled. Kot svoja sinova je sprejela tudi Aarrana in Daniela."

Velik šok za vse

"Kar ne morem verjeti, da sem jo še konec avgusta srečal in mi je dejala, da je uživala med počitnicami, sedaj pa komaj čaka, da začnemo z novim šolskim letom," je na pogrebu povedal Mark Fowler, ravnatelj šole, kjer je bila učiteljica. "Delovala je srečna in sproščena." To je opomin, da nikoli ne vemo, koliko časa še imamo sami in koliko ga bomo še lahko preživeli z našimi najbližnjimi.