Malissa Jones je v svojem življenju doživela ogromno telesnih in duševnih pretresov. Pri svojih 21 letih bi morala razmišljati o karieri, razmerjih, živeti brezskrbno in veselo, a lahko trenutno razmišlja le o nečem – koliko časa bo sploh še živela. Če je prej težko vstala in se gibala zaradi debelosti, ji danes namreč isto oviro predstavlja anoreksija. Vendar pa Malissina anoreksija ni posledica želje po popolnosti ali po nadzoru, temveč je posledica želodčnega obvoda, kirurškega zmanjšanja želodca, saj je imela v najstniških letih prekomerno težo.

Pri 16 letih je namreč Malissa tehtala štirikrat več kot zdaj. Ko se je zaradi debelosti njeno zdravstveno stanje tako močno poslabšalo, da je morala ponoči že nositi masko s kisikom, so ji zdravniki povedali, da bo njeno življenje lahko spet normalno le, če se bo odločila za želodčni obvod. S to operacijo kirurgi zmanjšajo želodec in skrajšajo tanko črevo, kar pomeni, da hrana obide večji del želodca, oseba pa posledično shujša.

Sprva je bilo videti, da se je operacija obrestovala, saj je v 18 mesecih shujšala 140 kilogramov, si poiskala službo, uredila družabno življenje in celo dobila partnerja, 23-letnega Chrisa Robottoma. A bitka s težo za Malisso še kar traja. Od operacije dalje je namreč zanjo prehranjevanje tako mučno, da je dobila fobijo pred hrano. Že sama misel na hrano ji povzroči neizmerno slabost, zato ne more jesti.

“Jem lahko le mehko kuhano zelenjavo, zato na dan pojem zgolj 300 kalorij (1255 kJ), torej tri kuhane korenčke, dva pastinaka in en kuhan krompir,“ razlaga Malissa. “Meso, kruh in čokolada mi povzročijo le slabost, saj te hrane ne morem prebaviti in prav vesela bi bila, če mi ne bi bilo treba tega jesti nikoli več.“ Ker zaužije tako majhne količine hrane, ji zdravniki napovedujejo zgolj šest mesecev življenja.

Malissa stanovanje, ki si ga deli s Chrisom, zapusti le, ko odide v bolnišnico na tehtanje. “Moje telo je grozno. Če sem gola, se sploh ne morem pogledati v ogledalo.“ S koščenega telesa ji namreč visi nagubana odvečna koža, ki priča o drastični izgubi telesne teže. “Vendar si želim, da me ljudje vidijo. Hočem, da vedo, da želodčni obvod ne reši nobenih težav z debelostjo. Če bi lahko zavrtela čas nazaj, bi poskusila težo izgubiti s kombinacijsko dieto in zdravim načinom prehranjevanja.“

Malissine prehranjevalne težave izvirajo še iz njenega zgodnjega otroštva. Pri petih letih je že tehtala 25 kilogramov, občutno več kot deklice njene starosti. Vendar pa za svoje težave s težo ne krivi staršev, pa čeprav danes tudi onadva tehtata veliko preveč. “Ne vem, zakaj sem se tako močno zredila,“ pravi Malissa. “Vem, da če sem bila zaradi česa vznemirjena, sem edino tolažbo našla v hrani. Vendar sem bila srečen otrok,“ vztraja.

Želodčni obvod je v družini Jones najprej prestala Malissina mama Dawn, ki se je zredila po rojstvu mrtvorojenega otrok in je tolažbo iskala v hrani. Po operaciji je hitro shujšala, to pa je po Dawninem mnenju močno vplivalo na Malisso. “Dobila je vtis, da se je odvečne telesne teže izjemno enostavno znebiti, kar močno obžalujem. Ko je bila mlajša, sem jo prosila, naj neha jesti, a se je vsakokrat le obrnila k meni in mi rekla, da bo pač odšla na operacijo tako kot jaz. Ko jo danes gledam, kako trpi, obžalujem vsak trenutek, ko nisem bila vztrajna. In za vse to krivim le sebe.“

Dawn priznava, da je Malissi pustila, ko je bila majhna, da je jedla prav vse, od čipsa, piškotov do hamburgerjev. “Vem, da nisem ravnala pravilno, vendar sem živela v zanikanju in nisem videla, kako škodljive so postale hčerine prehranjevalne navade, saj sem imela tudi sama enake težave.“

Malissa se je pri šest letih že spopadala z zbadljivkami in žalitvami sovrstnikov. Dawn se je takrat odločila, da ji bo pomagala in je ocvrte jedi doma nadomestila z zdravo prehrano, solatami in testeninami. Vendar pa se je naslednje leto Malissa začela še intenzivneje zatekati k hrani, ko sta se njena starša ločila. “Naenkrat je lahko pojedla tudi ducat jogurtov,“ se spominja Dawn. “Če ji nisem dovolila jesti, je prosjačila za hrano ali pa jo kje ukradla. Velikokrat sem jo zasačila, da je jedla celo sredi noči.“

Ko je bila stara 13 let, jo je družinski zdravnik napotil k specializirani skupini za zdravljenje motenj hranjenja, ki jo sestavljajo zdravniki, nutricionisti in psihologi. “Kar naprej sem bila lačna. Za zajtrk sem lahko pojedla po 15 čokoladic, več vrečk čipsa, sendviče, ocvrto ribo in krompirček,“ se svoje mladosti spominja Malissa. “Nutricionist mi je povedal, da dnevno zaužijem približno 15000 kalorij (62760 kJ), povprečna ženska pa naj bi zaužila zgolj 2000 kalorij (8370 kJ). Kljub temu se nisem znala zaustaviti.“

Pri 15 letih je tako tehtala že 100 kilogramov, njeno telo pa je prvič dalo znak, da ima dovolj hrane. Tako se je nekega dne zgrudila z bolečinami v prsnem košu. Odkrili so, da ima angino pektoris, koronarno bolezen, ki običajno prizadene starejše ljudi, ki nezdravo živijo. A je tudi to ni prestrašilo, le še vedno bolj je jedla. V enem letu se je zredila še za dodatnih 115 kilogramov, da jih je tehtala že 215, njen indeks telesne mase (ITM) pa je znašal kar 72,4. Pri zdravih ljudeh se vrednost ITM giblje med 18,5 in 24,9. “Trpela sem zaradi astme, zaradi debelosti pa so se mi začeli tlačiti notranji organi. Ponoči sem tako mogla nositi masko s kisikom, podnevi pa mi je zmanjkovalo sape, zato sem večinoma dneve preživljala sede v stolu, ker se nisem mogla premikati,“ se spominja. Kljub temu da so ji zdravniki predpisali tablete za hujšanje in zaviranje apetita, se nikakor ni mogla držati dietnega načrta. Zato so ji svetovali želodčni obvod, Malissa pa je takoj pristala.

Leta 2009 je tako uspešno prestala operacijo. Shujšala je na 75 kilogramov, si našla službo, prijatelje in spoznala Chrisa. Kmalu pa je drastična izguba teže začela terjati svoj davek. “Ko sem jedla, sem imela močne želodčne krče. Teže nisem mogla nehati izgubljati, moj imunski sistem pa je slabel. Tolikokrat sem bila bolna, da sem morala pustiti službo. Poleg tega pa so brazgotine in odvečna koža bili videti tako grozno, da sem se svojega telesa začela sramovati. Chris me zato več mesecev ni smel videti gole.“ Nato se je prijavila na operacijo za odstranitev odvečne kože, a je izvedela, da bi zanjo potrebovala kar 22000 evrov, ki pa jih ni imela.

Lansko leto je bila zatem navdušena, ko je izvedela, da je noseča, saj je imela zaradi operacije manjše možnosti zanositve. Nosečnost je bila težka in komplicirana. Mučile so jo močne jutranje slabosti, kljub temu da je poskušala normalno jesti, pa se je začela bati hrane, saj ji je povzročala le težave.

V 27. tednu nosečnosti je tako tehtala zgolj 63 kilogramov, zaradi dehidracije in septikemije pa so jo morali hospitalizirati. Zdravniki so bili prisiljeni opraviti carski rez, a je bil novorojenček na žalost premajhen in prešibek, da bi preživel.

“S Chrisom sva bila popolnoma na tleh,“ pravi. “Ker sem imela hude zdravstvene težave, sem bila še tri tedne v umetni komi. Ko sem se zbudila, sem se počutila grozljivo. Želela sem si postati mamica, pa svojega otroka sploh nisem uspela stisniti k sebi.“ Odkar se je vrnila iz bolnišnice, je Malissa shujšala še 12 kilogramov in jih danes tehta 51, zdravniki pa so ji diagnosticirali anoreksijo. Dawn še danes obžaluje dan, ko je Malissa začela slediti njeni življenjski poti in iskati tolažbo v hrani, v prepričanju, da je mogoče vse rešiti z želodčnim obvodom. “Očitno je eno motnjo hranjenja zgolj zamenjala za drugo,“ pravi Dawn. “Operacija te ne nauči pravilno jesti in prebroditi čustvene težave.“

Chris ji danes poskuša čim bolj približati hrano in jo prepričati, da začne spet jesti. “Vem, da sem presuha. Raje bi bila spet debela in želim si, da se ne bi nikoli odločila za poseg. Čeprav sem mislila, da je z obvodom izguba teže enostavna, sem se močno motila,“ še pravi Malissa. In čeprav ji je to razlagala že mama, je morala do tega zaključka priti sama, na najbolj boleči možni način.