Ko so se pokazali prvi simptomi bolezni, je bil Shaun Slicker prepričan, da mu tresenje v levi nogi povzroča vkleščen živec. Ko pa se je tresavica prestavila tudi v roke in je poleg tresenja v okončinah tudi vedno večkrat čutil nekakšno otopelost, je poiskal zdravniško pomoč. A kar tri leta je trajalo, da so zdravniki ugotovili, kaj je krivo za Shaunove težave – mladi in obetaven igralec ragbija je zbolela za Parkinsonovo boleznijo, za katero večinoma zbolevajo starejši ljudje in je pri mladih ljudeh zelo zelo redka. ''Po več letih negotovosti in tavanja v temi sem po eni strani začutil olajšanje, ko sem končno izvedel, kaj je narobe z mano. Po drugi strani pa me je novica o bolezni močno pretresla. To je bil nedvomno trenutek, ki je za vedno zaznamoval moje življenje,'' pripoveduje Shaun.

Večinoma zbolevajo moški nad 60 let

Parkinsonova bolezen najpogosteje prizadane moške, starejše od 60 let. Seveda zbolevajo tudi ženske in celo mlajši ljudje. Parkinsonova bolezen je sicer napredujoča bolezen možganov, ki se navzven kaže s tresavico, otopelostjo in z oteženim gibanjem.Vzrok bolezni je pomanjkanje tistega nevrotransmiterja v možganih, ki skrbi, da se impulzi iz možganov prenesejo v mišice oziroma ki je zadolžen za tekoče gibanje. Ker začnejo možganske celice, ki proizvajajo ta nevrotransmiter, počasi propadati, je gibanje vse bolj netekoče in oteženo.

Simptomi Parkinsonove bolezni se razvijajo počasi, lahko več mesecev ali celo več let. Med najpogostejšimi znaki te bolezni pa so:

- tresenje nog, rok in/ali zapestij;

- mišična okorelost, togost;

- težave pri hoji (drsenje oziroma vlečenje nog za sabo);
sključena drža;

- brezizrazen, tog izraz na obrazu;

- mastna koža na obrazu in prekomerno izločanje sline.

Kako se zdravi Parkinsonovo bolezen?

Zdravniki simptome Parkinsonove bolezni večinoma lajšajo s takšnimi ali drugačnimi zdravili. Bolnikom s to boleznijo pa sta lahko v veliko pomoč tudi fizioterapija in govorna terapija, ki lajša težave z izgovorjavo in požiranjem. Tistim, ki se nadvse težko gibajo in znajdejo že v lastnem stanovanju in ki zaradi bolezni že najosnovnejša gospodinja opravila opravljajo z veliko težavo, pa bo verjetno prav prišla tudi posebna delovna terapija.

Pri mlajših zdravnikih, ki jim zdravila ne ublažijo tresavice in ki so sicer v dobrem fizičnem stanju, pa se zdravnik včasih odloči za kirurško zdravljenje Parkinsonove bolezni, kjer kirurgi uničijo tisti del možganov, ki povzroča tresavico in mišično okorelost. Pri nekaterih bolnikih pa se je kot najučinkovitejša metoda zdravljenja pokazala električna stimulacija možganskih centrov, v katerih nastaja tresavica.

Zelo pomembno pa je tudi, da bolniki s Parkinsonovo boleznijo ostanejo fizično aktivni in da skrbijo za svoje splošno zdravje. Priporočljivo je, da grejo večkrat tedensko na sprehod, kajti tako se bodo vsaj malo razgibali. Moč in gibčnost pa pomagajo ohranjati tudi vaje za raztezanje. Sicer pa je bolniki s Parkinsonovo boleznijo ne smejo pozabiti na počitek, saj se kljub vsemu ne smejo preveč utruditi.

Sicer pa je potek bolezni seveda odvisen od vsakega posameznika. Pri nekaterih zdravila in drugi načini zdravljenja niso učinkoviti in se stanje hitro slabša, pri drugih pa bolezen napreduje zelo počasi in pimptomi ob ustreznem zdravljenju skorajda izginejo. Tako lahko bolniki še vrsto let po postavitvi diagnoze živijo dokaj občičajno, aktivno življenje. Res pa je, da je bolezen napredujoča in da večina pacientov s Parkinsonovo boleznijo na koncu zaradi napredujočih simptomov, ki jih je vse težje blažiti in nadzirati, potrebuje pomoč že pri vsakodnevnih opravilih.