24-letni Paul Darroch je dva tedna preživel ob bazenu, v hotelu zraven Indijskega oceana. In čeprav se sliši sanjsko, je bila to zanj največja nočna mora. Medtem ko so se njegovi prijatelji veselo sončili in zabavali, je bil Paul namreč do vratu oblečen, pod senčnikom, s široko majico na sebi in rokami, prekrižanimi na prsih.

“Ljudje so me čudno gledali in obrekovali,“ pravi. “Kakor koli že, mislim, da bi me še bolj čudno gledali, če bi se slekel.“ Paul je namreč eden izmed ljudi, ki se je rodil s Polandovim sindromom, ki največkrat prizadene ravno moške. Sindrom je poimenovan po kirurgu Alfredu Polandu, gre pa za stanje, pri katerem na eni strani telesa primanjkuje mišičnega in maščobnega tkiva, poleg tega pa se običajno na eni strani telesa razvije več organov kot na drugi. Simptomi vključujejo tudi slabo razvitost ene roke, dlani ali pa deformacijo prstov. Čeprav je bolezen prirojena, postane v mnogih primerih opazna šele v puberteti, ko se začne telo razvijati. Natančen vzrok motnje ni znan, vendar pa jo povezujejo s spremembami krvnega toka v zgodnji nosečnosti.

Paul tako ni imel desne prsne mišice in videti je bilo, kakor da se mu desna polovica telesa udira. Svoje težave se je prvič zavedel, ko se je pri 15 letih kot izjemno suh deček začel ukvarjati s telovadbo. Po nekaj mesecih so mišice na njegovi levi strani telesa postajale vedno bolj definirane, na desni pa se niso razvijale enakomerno. “Desna prsna mišica je bila poglobljena in nerazvita. Trudil sem se telovaditi, a sem opazil, da se nič ne spreminja. Zato sem odšel k zdravniku in mu zaupal svojo težavo.“

“Zdravniki so ugotovili, kaj mi je, in mi rekli, da je stanje neozdravljivo in da me ne bo oviralo pri vsakdanjem življenju in športnem udejstvovanju,“ razlaga. “Kot edino možnost so mi predstavili rekonstrukcijsko operacijo, vendar pa ni bilo nobenega zagotovila, da bi bila uspešna.“

“Počutil sem se kot spaka,“ dodaja. “V najstniških letih sem zato postajal vedno bolj depresiven in zagrenjen in bal sem se, da bi me kdo videl brez majice.“ Ker ni imel prsne mišice, so bile namreč nesorazmerne tudi njegove prsne bradavice. Z leti pa je Paul postajal vedno bolj samozavesten. “Ko sem spoznal Faye, svojo zaročenko, sem se najprej skrival in poskušal na vse možne načine prikriti svojo napako. Slekel sem se samo pri ugašenih lučeh in nosil le široke majice. Neprijetno mi je bilo celo, ko sem ji pokazal svojo napako in je rekla, da je ne moti.“

Ključni trenutek v Paulovem življenju pa je pomenila poroka. “Odločil sem se, da se bom na medenih tednih sončil brez majice in brez vsakršnih skrbi. Na najpomembnejši dan v svojem življenju sem se namreč hotel počutiti dobro v svojem telesu. Še bolj pa sem si želel, da bi na medenih tednih brezskrbno užival,“ pravi Paul, ki ima s Faye 18-mesečno hčerko Lilly May.

Na voljo je imel dve možnosti. Prva je bila, da bi mu vsadili silikonski vsadek, a se zanjo ni odločil, ker je pri moških izjemno težko doseči naraven videz. Zato mu je zdravnik predstavil še drugo možnost, za katero se je brez premislekov odločil. Poslal ga je h kozmetičnemu kirurgu, ki je predlagal začasno, a manj bolečo in manj invazivno operacijo. Z injekcijo naj bi mu vbrizgali posebno polnilo in tako povečali prsno mišico. “Gre za izjemno uspešno polnilo, ki najbolje učinkuje pri oblikovanju manjših prsi,“ pravi dr. Yannis Alexandrides, plastični kirurg, ki je zdravil Paula. “V Paulovem primeru je bila to najboljša rešitev, saj je bilo možno oblikovati popolnoma naravno obliko moške prsi. Vendar pa je poseg potrebno obnavljati vsaki dve leti.“

“Prijatelji se sedaj sicer norčujejo iz mene, saj pravijo, da sem si dal narediti umetne prsi, vendar pa sem presrečen, da sem se odločil za poseg. Komaj čakam, da se sprehodim do oltarja in nato odletim na medene tedne,“ zaključuje Paul.