25-letni Kyle Johnson iz Utaha se je med padcem z rolko močno poškodoval. Vozil se je s hitrostjo približno 40 do 50 kilometrov na uro, nato pa izgubil nadzor nad rolko. "Že pred tem sem padel, a si nikoli nisem naredil nič hujšega. Tokrat pa sem padel, se prevrnil na hrbet in priletel na tla naravnost z glavo," pravi Kyle. Njegov prijatelj je v trenutku poklical reševalce. "Spominjam se, da na enkrat nisem mogel dihati, okoli mene pa je bila mlaka krvi."

Poškodba možganov

Medtem ko večina nevrokirurgov izvede dekompresivno kraniektomijo le na eni strani glave, torej na tisti, ki je poškodovana, pri Kyleu to ni bilo mogoče. “Kyle si je tako močno poškodoval možgane, da smo mu morali odstraniti lobanjo na obeh straneh glave,“ razlaga Willing. “To smo storili tako, da smo po sredini izreza pustili ozek pas kosti, nato odstranili celotno stran glave in jo dali zamrznit.“

Kyleovo lobanjo je nato sestavljalo kar nekaj strokovnjakov, saj so jo morali sestavljati košček za koščkom, s pomočjo mikro-vijakov in manjših ploščic. Koščke lobanje so nato globoko zamrznili, da so ohranili kosti, medtem pa je zdravnik lahko nadzoroval Kyleove možgane in njihovo otekanje.

Trije tedni v komi

“Da je oteklina možganov popolnoma izginila, smo potrebovali približno dva tedna,“ pravi Welling. “Ves ta čas smo ga imeli v komi, za vsak slučaj pa smo čas podaljšali na tri tedne.“ Ko je oteklina uplahnila, je Welling odmrznil koščke lobanje in jih pritrdil na ustrezno mesto. “Nisem bil popolnoma prepričan, ali bo postopek 100-odstotno uspel ali ne. Pri takšnih poškodbah je težko napovedati, kakšne posledice bo utrpel pacient.“ Willing se je namreč bal, da bi imel Kyle po okrevanju težave z govorom, hojo in učenjem, vendar je Kyle presenetil prav vse, saj ni utrpel nobenih hujših posledic.

Med njegovim okrevanjem v bolnišnici je zanj skrbela njegova družina, še posebej pa mama. “Od nesreče naprej drugače gledam na stvari,“ pravi Kyle. “Še veliko bolj kot prej cenim prijatelje in družino, ogromno pa mi pomeni, da sta bila starša ves čas ob meni in mi nudila oporo. Ugotovil sem, da je starševska ljubezen zares brezmejna.“

Po nesreči vidi svet drugače

Kyle pa je neizmerno hvaležen ne le staršem, temveč tudi dr. Wellingu, ki mu je s svojo pogumno potezo rešil življenje. “Veste, dr. Welling mi je povedal, da bi moral biti po vseh pravilih ali mrtev ali pa v vegetativnem stanju,“ pravi. “Dejstvo, da lahko govorim, hodim in razmišljam, pa je naravnost fantastično.“

Čeprav Kyle ni potreboval nobene fizioterapije, pa mora vseeno obiskovati kognitivno terapijo, saj je izgubil nekaj spomina in sposobnost opravljanja več stvari hkrati. A dr. Welling pravi, da je to zares čudežno okrevanje.

Kyle se danes, dva meseca po nesreči, veseli prihodnosti, vendar ni prepričan, ali si bo še upal stopiti na rolko. “Dvomim, da bom še kdaj zbral pogum. Glede tega imam slab občutek, prepričan pa sem, da si bom še upal deskati na snegu.“

Zdaj se Kyle zavzema, da bi čim širšo javnost osveščal glede uporabe čelade, še posebej pri tako nevarnih športih, pri katerih je prisotna hitrost in nevarnost poškodbe glave. Čeprav je pred nesrečo sam ni uporabljal. “Vsakič, ko pogledam sliko, na kateri sem brez lobanje in mi možgane prekriva le koža, me zmrazi. In prav nič ne pretiravam, če rečem, da se vam to lahko zgodi, če ne uporabljate čelade, saj sem to doživel na lastni koži.“ Kljub nesreči pa 25-letnik danes uživa v življenju. Srečen, da je živ in srečen, da je zdrav.