Leonu Bothi so obolenje odkrili, ko je bil star štiri leta. Progerija je sicer sila redka genska bolezen, za katero zboli eden od osmih milijonov rojenih otrok. Čeprav njihov mentalni razvoj ni moten, se zaradi okvare njihove celice pospešeno starajo, zato so videti kot starčki – zgubani in brez las. Osebo, ki boleha za progerijo, že v zgodnjem otroštvu napadejo tudi številne druge težave, sicer značilne za stare ljudi, kot so težave s kostmi, sklepi, mašenje žil in pešanje srca. Veliko ljudi s progerijo nikoli ne dočaka polnoletnosti, pogosto pa umrejo zaradi srčne ali možganske kapi.

Pred šestimi leti je tako tudi Leon prestal operacijo srca, saj je progerija s seboj prinesla tudi aterosklerozo – poapnenje žil, ki vodi v njihovo zoženje oziroma mašenje in velja za eno najpogostejših bolezni srca in ožilja. Kljub srčnemu obvodu, s katerim so se hoteli izogniti najhujšemu, pa je Leon pred sedmimi meseci doživel kap, pred nekaj dnevi, pravzaprav le dan za tem, ko je dopolnil 26 let, pa je zaradi težki bolezni umrl. Pred smrtjo je veljal za najstarejšega bolnika na svetu, živečega s progerijo.

Pa vendar Leon ni dopustil, da bi ga bolezen in starikav videz ovirala pri uresničevanju njegovih sanj. V Južnoafriški republiki, kjer je živel, je bil cenjen umetnik. Ukvarjal se je s slikanjem in ustvarjanjem glasbe. Svoja umetniška dela je večkrat postavil na ogled, sodeloval je tudi pri snemanju videospota ene od južnoafriških glasbenih skupin. Imel je veliko prijateljev in oboževalcev, ki so ga nadvse cenili in imeli zelo radi. Mnogi so na njegovem profilu socialnega spletnega omrežja Facebook zapisali, da je bil poln življenja, v navdih številnim ljudem in da ga bodo zelo pogrešali.