30-letni Stanley Thornton trpi za infantilizmom, motnjo, zaradi katere tolažbo išče v tem, da ga drugi obravnavajo kot otroka. Stanovanje v Kaliforniji si deli z 'materjo', v njem pa si je naredil otroško posteljico po svojih merah, igralnico in celo gromozanski otroški stolček.

Stanley svoje dneve preživlja ob igranju s kockami lego, v ustih seslja dudo, njegova sostanovalka Sandra Diaz, ki prostovoljno igra njegovo mati, pa ga hrani prek stekleničke. “Nekateri ljudje odrasle otroke obravnavajo kot spolno motene osebe, za večino od nas pa je to način sprostitve,“ pravi Stanley. “Ko pridem po napornem dnevu iz službe, se preoblečem v dojenčka, odmislim odrasle težave in se sprostim.“ Ko zapusti stanovanje, se Stanley oblače v običajna moška oblačila, takoj ko se vrne domov, pa se znova prelevi v dojenčka.

V otroštvo se je začel vračati v najstniških letih, saj se je na ta način lažje spopadal s težavo nočnega mokrenja postelje, ki je bila posledica zlorabljanja v otroštvu. Plenice je začel nositi ponoči že pri 13 letih, nato pa je postopoma prišel do spoznanja, da si še vedno želi otroškega udobja, igrač in celo dude. Pri 20 letih je tako začel mokriti hlače, ne glede na del dneva, od takrat naprej pa redno nosi plenice tudi čez dan. “Najprej sem mislil, da sem zaradi svojega nenormalnega početja nor. Mislil sem, da sem edini, ki se mi to dogaja. Nato pa sem na internetu zasledil mnogo ljudi, ki jih veselijo enake stvari kot mene.“ Leta 2000 je Stanley oblikoval tudi svojo spletno stran za 'odrasle dojenčke', na kateri lahko 'dojenčki' najdejo svojo 'mamo', poleg tega pa na spletni strani ponuja tudi številne nasvete, kje lahko odrasli kupijo plenice in podobne reči.

Stanley spi v gromozanski otroški posteljici, ki jo je naredil sam, oblečen v pajacka, nad njim pa visijo otroške igračke. “V tem uživam. Nič ni lepšega, kakor se zbuditi v posteljici zraven odrasle postelje. Če se zbudiš kot otrok, ni težko nadaljevati dneva v enakem slogu,“ pravi. Vsako jutro ga nato v posteljici prebudi Sandra, bivša medicinska sestra in njegova 'mama', ki ga po prebujanju nahrani. “Rada ga imam, kakor bi bil moj nečak, družinski član, ki je izgubil mater in potrebuje nekoga, ki bo skrbel zanj,“ razlaga Sandra.

Nekateri infantilisti, znani tudi kot 'ljubitelji pleničk', infantilizem sprejemajo kot spolno motnjo. Vendar pa Stanley pravi, da pri njem ni tako. V preoblačenju išče le tolažbo in ne spolne potešitve, nikakor pa ne čuti nobenega poželenja do otrok. “Kot 'odrasel dojenček' sem požel najrazličnejše odzive. Nekateri so bili pozitivni, drugi negativni. Nekaterih znancev moja motnja sploh ne moti in jo popolnoma sprejemajo, drugi so jezni name, ker menijo, da sem pedofil. A to mišljenje je popolnoma napačno,“ zatrjuje Stanley, ki uživa v tem, da je preoblečen v dojenčka deležen ogromno ljubezni, naklonjenosti in varnosti, tako kot večina otrok.