A kljub hudim poškodbam se je Amanda zbudila iz kome, vendar ima hude okvare spomina. Tako se zadnjih nekaj let življenja sploh ne spominja, pozablja tudi ljudi, ki jih je nekoč poznala. Na začetku je skoraj pozabila celo mamo. ''Ko nas je prvič zagledala v bolnišnici, je Amanda prepoznala samo mene. Že ves čas, odkar sem poročena, namreč uporabljam enak parfum, in ko ga je zavohala, se je obrnila k meni in me vprašala: 'Si ti moja mami?''' pripoveduje Christine.

Sčasoma se je Amanda spomnila tudi nekaterih drugih ljudi, na primer tudi brata Tonyja, ki je umrl pred petimi leti, a njegove smrti se Amanda ne spominja. ''Tako blizu sta si bila, tako da bo verjetno čez ves proces žalovanja šla še enkrat, ko ji bomo povedali, da ni več živ,'' še dodaja Christine, ki more velikokrat hčerki celo razlagati, da je v bolnišnici in zakaj je pristala tam. ''To je vsakič znova tako boleče, kajti vsi spomini na nesrečo pridejo nazaj.''

Sicer se Amanda ne zaveda niti tega, da je že odrasla ženska. Tako vsakič, ko se zbudi, misli, da je še vedno najstnica, včasih pa celo, da je še otrok, temu primerno se potem tudi vede. Zdravniki ne vedo, ali si bo njen spomin sploh kdaj opomogel ali so zadnja leta njenega življenja za vedno pozabljena. ''Včasih se mi zdi, da vidim neki napredek, a to je morda le zato, ker si tako goreče želim, da bi okrevala,'' pravi Amandina mama Christine ter dodaja: ''Bojimo se, da bo kot v filmu 50 prvih poljubov – da bo sicer dobila nazaj dolgoročni spomin, da pa se ne bo spomnila, kaj se ji dogaja iz dneva v dan. Ena najtežjih stvari je ta, da ji nikakor ne moremo pomagati. Celo ne smemo preveč pritiskati nanjo in ji vsiljevati spominov, ker bi to lahko vplivalo na njene lastne spomine. Vse, kar lahko naredimo, je, da ji v bolnišnico nosimo fotografije in ji jih kažemo. Vse, kar si želimo, je, da bi dobili svojo očarljivo hčerko nazaj.''