Da so čudeži možni, potrjuje zgodba petletnega dečka Joshue Bakerja, ki je pri svojih petih letih prestal že izjemno tvegano operacijo in zastoj srca, nato pa čudežno okreval. Joshu so zdravniki pri komaj dveh tednih diagnosticirali redko prirojeno napako srca. Staršema so pojasnili, da mu desna stran srca ne deluje pravilno in da črpa kri po napačnih poteh. Novembra 2010 so nove preiskave v bolnišnici Glenfield pokazale, da ena stran njegovega srca deluje tako močno, da je le vprašanje časa, kdaj mu bo dobesedno razneslo srce. Njegova edina možnost za preživetje je bila izjemno tvegana operacija, s katero bi mu okrepili prekat. ''Povedali so nama, da ima Joshua le 20 odstotkov možnosti, da preživi operacijo, in nama dali na voljo le dve izjemno slabi možnosti. Prva je bila izjemno tvegana operacija, druga, da ga pač pustimo umreti,'' se spominja mati Rebecca Baker. ''A vedela sem, da je Joshua borec in da mu moramo dati možnost, da se bori za svoje življenje.'' Starša sta privolila v operacijo in deček je prestal 15-urno operacijo in preživel. Kljub temu pa je bilo njegovo stanje tudi po operaciji slabo, zato je ostal na intenzivni negi pediatrične bolnišnice. ''To so bili eni najinih najhujših trenutkov v življenju,'' se spominja mati. ''Njegovo srce je bilo vso zateklo zaradi operacije in vse, kar sem si želela, je bilo, da bi ga lahko vzela k sebi in objela, a ga nisem smela.''

Ves čas po operaciji sta bila starša poleg petletnika, ki je bil priklopljen na številne aparate, ki so ga ohranjali pri življenju. Nekaj dni po operaciji pa je kar naenkrat doživel srčni napad. ''V trenutku je bila soba polna zdravnikov in medicinskih sester.'' A k sreči je ravno v tistem trenutku mimo sobe prišel kirurg dr. Giles Peek in takoj priskočil na pomoč. Prijel je skalpel in odprl prsni koš dečka, vanj položil svoje roke in začel masirati njegovo srce. Skupina zdravnikov ga je oživljala kar 40 minut in upali so, da bo njegovo srce spet začelo samo biti. ''Vse se je zgodilo tako hitro in vse, kar se spomnim, je, da sva se tresla od strahu in da nisva imela pojma, kaj se dogaja.'' Po 40 minutah nočne more pa so končno uspeli oživiti Joshuo. Kljub temu pa niso natančno znali napovedati vseh posledic zastoja srca, zato so starša pripravili na najhujše. Povedali so jima, da je veliko možnosti, da bo Joshua utrpel hude poškodbe možganov in da bodo natanko vedeli, kakšne so posledice, šele ko se bo zbudil.

Deček je bil nato dolgo časa v komi in bil preveč bolan, da bi ga lahko njegovi sestrici obiskovali, zato sta bile z njim v stiku le preko telefona. ''Bilo je okrog božiča, ko sta mu sestrici preko telefona peli pesmico in kar naenkrat je odprl oči in na obrazu se mu je narisal nasmeh. To je bil eden najsrečnejših trenutkov v mojem življenju,'' pove mati. ''Sestrici sta bili zanj čudežno zdravilo in tako je danes vsak dan boljše in boljše.'' Pri odhodu iz bolnišnice je imel Joshua težave s hojo in danes se še vedno hitro utrudi, kljub temu pa je dobro okreval in že lahko celo igra nogomet s svojim očetom. ''Tako smo hvaležni dr. Peeku, da je rešil življenje našega dečka,'' še hvaležno pove mati.