Da bi Georgeu raztegnili tkivo in spodbudili rast novega, so mu pod kožo na čelu vsadili dva posebna žepka, enega na levo in enega na desno stran. Deček je bil štiri mesece videti kot pravi hudiček, zatem so mu vsadka odstranili, znamenje izrezali, kožo in tkivo, ki sta zrasla s pomočjo vsadkov, pa so potegnili čez brazgotino in v sredini sešili.

"Ko sem prvič videla sina z vsadkoma, sem ostala brez besed," se spominja 33-letna Karen. "Vsadka sta bila večja, kot sem pričakovala, nameščena pa sta bila tako, da je bilo videti, kakor da ima rogova. Kljub njegovemu angelskemu obrazu je bil videti kot pravi hudiček. Vendar sem izjemno ponosna na njega."

George, ki se je rodil leta 2006, je imel na čelu že od prvega dne veliko materino znamenje, imenovano hemangiom, ki so ga tvorile abnormalne krvne žile ter majhne svetle bulice. "Takoj ko sem ga videla, so mi misli začele uhajati v njegova najstniška leta. Zbala sem se, da bi ga v prihodnosti otroci in sovrstniki zaradi tega zbadali in da bi bil brez prijateljev in dekleta."

Leta 2009 so ga napotili v londonsko bolnišnico Great Ormond, da bi začeli postopek odstranitve tvorbe. Lansko leto so mu nato zdravniki v čelo vsadili dva majhna žepka, v naslednjih štirih mesecih pa so žepka postopoma polnili z naravno telesno tekočino, vse dokler koža ni bila toliko raztegnjena, da bi lahko prekrila celoten predel, na katerem je imel materino znamenje. Ves ta čas je imel George na čelu rogove, in čeprav ga je mama želela zaščititi pred zlobnimi jeziki, je bilo zbadanje in posmehovanje v teh štirih mesecih neizogibno. "Otroci so se mu smejali in s prstom kazali nanj. Nekega dne je do njega pristopil neki najstnik in se začel zgražati in zmrdovati. Bilo je hudo in komaj sem zadrževala solze. Težko je bilo spopadati se z reakcijami mimoidočih, imela sem občutek, da naju vsi grdo gledajo."

Letos so Georgu vsadka odstranili, prav tako znamenje, njegovo novo kožo pa raztegnili čez čelo in prišili na ustrezno mesto. Kjer se je prej raztezalo materino znamenje, ima danes le majhno brazgotinico, mesto, kjer sta prej bila vsadka, pa je videti povsem nepoškodovano. "Najbolj ponosna sem na to, da sem v Georgeu v tem času videla takšno moč, ki je sama v otroštvu nikoli nisem imela. Čeprav je bil drugačen od drugih, ga v tem času to ni prav pri ničemer oviralo. Moj mali hudiček ima pogum in ne glede na to, ali ima materino znamenje ali ne, ga bom imela vedno rada," še pravi Karen.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na