17. septembra je John Chelminiak med sprehajanjem psa v Wenatcheeju v bližnjem grmovju zaslišal šelestenje in glasno dihanje večje živali. Že naslednjo sekundo je iz grmovja pritekla sestradana in koščena medvedka, vrste črni medved, in napadla nesrečnega 57-letnika. John se je nekaj časa zoperstavljal medvedki, a je lačna žival z vso močjo zamahovala s šapo in ga grabila po obrazu in očeh.

“Nekaj časa je samo zamahovala, nato pa je zasadila svoje ostre zobe v mojo glavo,“ se spominja John. “Živo se spomnim zvoka, ko so njeni zobje prodrli v mojo glavo in škrtanja lobanje. Biti ugriznjen in slišati ta grozljiv zvok, ko zobje medveda drsijo po lobanji in jo počasi predirajo, je srhljiv.“ John je vedel, da se mora za svoje življenje boriti. Ker je medvedka napadla tudi njegovega psa, ga je utegnil spustiti z verige, da je ta lahko stekel domov. “Vedel sem, da moram ostati na nogah in se zoperstaviti razjarjeni medvedki. Spominjam se, ko je s šapo udarila po mojem levem očesu. Zaslepila me je močna svetloba, trenutek pozneje pa nisem videl več ničesar.“ Uspelo mu je le še močno brcniti medvedko.“V določenem trenutku je medvedka odnehala. Ne vem zakaj, a nisem je ne videl in ne slišal več. No, videl tako nisem nič, čutil pa sem, da sem prepojen s krvjo. Začel sem na ves glas kričati in klicati na pomoč.“ Poskusil se je premakniti, a ga noge kar niso in niso hotele ubogati.

Njegove krike na pomoč pa je k sreči zaklicala Johnova žena Lynn. “Ko sem stopila iz hiše, je medved stal tik pred mano. Zadrla sem se hčeri, naj ostane v hiši, sama pa si nisem upala zbežati pred medvedko.“ John danes meni, da mu je prav to, da Lynn ni zbežala pred medvedko, temveč se ji postavila naproti, pomagalo rešiti življenje. “Začela sem kričati, povzročati hrup, medvedka pa se je nato ustrašila in zbežala,“ razlaga Lynn.

“Ko sem zagledala moža v mlaki krvi, si ni bil prav nič podoben, a je bilo popolnoma zavesten,“ pravi. John je utrpel globoke vreznine in številne vbodne rane po glavi in telesu, od vratu navzdol pa se mu je čez cel hrbet razprostirala globoka zareza. “Mislil sem, da bom umrl,“ pravi John. “Bil sem močno poškodovan in vedel sem, da mi je medvedka s telesa odtrgala kar nekaj mesa. Olajšanje sem začutil šele, ko sem slišal, da prihaja zdravniška pomoč.“ Reševalci so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, od tam pa s helikopterjem v večjo bolnišnico v Seattlu. Tam ga je čakala osemurna operacija in priklopili so ga na aparate.

“Od prihoda v bolnišnico je John prestal kar nekaj operacij, vključno s presajanjem kože,“ pravi dr. Matthew Klein, eden od kirurgov, ki je zdravil Johna. “Težko si je predstavljati ali razložiti, kako hudo je bil poškodovan. Z obraza in glave so mu viseli koški mesa, zaradi poškodb pa smo mu morali odstraniti levo oko. A je John velik optimist, pravi borec,“ še dodaja. Kljub temu da se je njegovo stanje precej izboljšalo, pa Johna čakajo še nadaljnje operacije.

Medvedko, ki je napadla Johna, so lovci nekaj ur pozneje ulovili in ustrelili. Šlo je za starejšo, 10 let staro medvedko, ki je tehtala zgolj 70 kilogramov. “Verjetno se je počutila ogroženo, ker je bila lačna,“ pravi John. “Bil sem na napačnem kraju v napačnem trenutku.“

Kljub temu da je izgubil levo oko, John še vedno vidi na desnega in bo popolnoma okreval. Hvaležen je za vso pomoč, ki so mu jo v teh trenutkih nudili družina, zdravniki in drugo zdravstveno osebje. “V bolnišnici so me sestavljali košček za koščkom, kakor sestavljanko,“ pravi. “Mislim, da je to, da sem preživel, pravi čudež.“

Kdaj medved napade in kaj storiti v primeru srečanja z medvedom?

Medvedi se ljudi večinoma bojijo. Ker zelo dobro vohajo in slišijo, se jim je praktično nemogoče približati na majhno razdaljo in pri tem ostati neopaženi. Če se človek medvedu telesno tako približa, da prekorači kritično tolerančno razdaljo medveda, ta takoj in brez zadržkov napade, še posebej, če gre za medvedko z mladiči.

Ker v Sloveniji medvedi nimajo pravega zimskega spanca, ga lahko srečamo tudi pozimi. Da bi se srečanju z medvedom izognili, ministrstvo za kmetijstvo v svoji knjižici Srečanja z medvedom opozarja, da hodite glasno, torej tako, da vam bodo pod nogami pokale veje in šumelo listje, da od časa do časa brcnite kakšen kamen ali s palico udarite po drevesu, glasno zakašljajte, kaj zapojte in zažvižgajte. V temi medveda lahko odženete in prestrašite tudi z močno svetilko, s katero lahko svetlobni snop usmerite na večjo razdaljo.

Če kljub temu v gozdu naletite na medveda, ohranite trezno glavo. Zavedati se morate, da se vas medved boji in da imate pred seboj žival, ki vas lahko ubije že z enim samim zamahom, na vas skoči tudi, če ste nekaj metrov oddaljeni in vas ulovi ne glede na to, v katero smer boste tekli, saj njegov tek dosega hitrost približno 50 kilometrov na uro.

V primeru, da medveda zagledate na razdalji 30 metrov,  tiho obstojte na mestu, da medved nadaljuje svojo pot in počakajte, da odide naprej. Ko se ta oddalji, nadaljujte svojo pot v nasprotni smeri medveda. Če se medved še naprej približuje, obstojte na miru, dokler je razdalja še znatna pa glasno zavriskajte ali zakričite.

Če doživite bližnje srečanje z medvedom se zavedajte, da je ta še bolj prestrašen kakor vi. Medved vas nikoli ne bo napadel zaradi lakote ali hudobije, temveč zaradi ogroženosti, zato se izogibajte naglim kretnjam, s katerimi bi medveda še dodatno prestrašili. Vsekakor je pomembno, da ste v gozdu glasni, saj v primeru stika z medvedom možnosti ni več veliko – pazite le, da si boste čim bolje zavarovali glavo.