Vizita.si
Možgani so še vedno najbolj neraziskan del človeškega telesa, zato strokovnjakom predstavljajo poseben izziv.
Novice

7 zmot o naših možganih

M.K.
19. 12. 2014 14.49
12

Nemški zdravnik dr. Henning Beck je raziskal mite, povezane z možgani, in poskušal ugotoviti, ali je v njih vendarle tudi kaj resnice. V nadaljevanju razkrivamo nekaj njegovih najbolj zanimivih primerov.

Možgani so še vedno najbolj neraziskan del človeškega telesa, zato strokovnjakom predstavljajo poseben izziv.
Možgani so še vedno najbolj neraziskan del človeškega telesa, zato strokovnjakom predstavljajo poseben izziv.FOTO: Thinkstock
Naši možgani znanstvenikom še vedno predstavljajo nemalo preglavic. Z različnimi študijami se poskušajo približati odkritju skrivnosti delovanja tega kompleksnega organa. Pri tem imajo seveda vedno znova kakšne sledi, ki se pozneje izkažejo kot taki, ki ne vzdržijo, a pri tem ne obupajo. Kot denimo, da lahko moški boljše logično razmišljajo, ženske pa so čustveno bolj kompetentne. Dr. Henning Beck je temu enkrat za vselej želel narediti konec. Nemški strokovnjak je raziskal mite, povezane z možgani, in poslušal ugotoviti, ali je v njih vendarle tudi kaj resnice. Poglejmo, kaj je odkril!

Uporabljamo le 10 odstotkov možganov

Večkrat slišimo, da v povprečju uporabljamo samo manjši del možganov. To po besedah Becka ne drži. Pravi namreč, da naši možgani vedno delujejo kot celota in zato nobeno območje ne ostane neizkoriščeno. Živčne celice in njihove sinapse moramo uporabljati, saj sicer izumrejo. Sinapse, ki jih pogosto aktiviramo, se nenehno izboljšujejo in nadgrajujejo. Poleg tega naj bi naši možgani po besedah priznanega nevrologa lahko delovali celo z več kot 100 odstotki, saj se organizirajo sami in sami gradijo polja, ki se pozneje aktivirajo.

Znanstvenik
ZnanstvenikFOTO: Thinkstock
Sive celice

Živčne celice v možganih naj po besedah dr. Becka ne bi bile sive, temveč prozorne. Možgansko tkivo je videti sivo samo zato, ker so možgani tesno stisnjeni skupaj. Vendar pa vsekakor obstaja barvna substanca v možganih – a ta naj bi bila črna. To so nevroni, ki tvorijo melanin, temno pigmentno snov, in nadzorujejo pretok krvi. Pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo ti črni nevroni odmrejo.

Inteligenca je prirojena

Naša inteligenca naj bi bila v kar 70 odstotkih odvisna od naših genov. Kot primer lahko denimo vzamemo dva posameznika, ki nista v krvnem sorodstvu, sta pa odraščala v enakem okolju in sta imela enake pogoje za mentalni razvoj. Če ju postavimo pred reševanje istega testa inteligence, je razlika med njunima razultatoma v veliki meri odvisna od njunih genov. Rečemo torej lahko, da okolica in genetika skupaj določata stopnjo inteligentnosti posameznika. Aktivnosti genov nadzoruje okolica, prav tako pa lahko geni vplivajo tudi na okolico. Ob tem velja poudariti, da inteligenca nikakor ni absolutna dimenzija, saj vedno zahteva neko primerjavo. Če vam torej izmerijo IQ 130, to ne pomeni, da ste močno inteligentni, ampak zgolj to, da ste inteligentnejši kot 97,5 odstotka drugih testirancev.

Moški in ženski možgani delujejo drugače

Anatomija možganov je slab argument za trditve o stereotipih, ki naj bi veljali za moške oziroma ženske. Stereotipne razlike med spoloma naj bi bile samo pogojno resnične. Statistično gledano moški niso inteligentnejši kot ženske, vsekakor pa so med moškimi velike razlike – obstaja namreč več zelo inteligentnih, ampak tudi več zelo nerazgledanih posameznikov. Razlike med njimi so torej večje kot razlike med ženskami in od tu najbrž izhajajo stereotipne izjave o bolj in manj pametnem spolu.

Posebna previdnost je potrebna pri evolucijsko utemeljenih vlogah glede na spol. Ženske naj bi bile denimo bolj komunikativne, saj naj bi v kameni dobi večino časa preživele doma, skrbele za otroke in se pogovarjale z njimi ter s kolegicami iz plemena. To ne drži! Ženske in moški naj bi glede na rezultate raziskav namreč v povprečju govorili enako: na dan naj bi tako oboji izgovorili okrog 16 tisoč besed. Res pa je, da se možgani pri obeh spolih precej razlikujejo. Moški so večji, ženske pa imajo debelejšo in bolj razbrazdano možgansko skorjo. Leva in desna polovica velikih možganov naj bi bili pri ženskah bolj povezani, moški pa naj bi imeli bolj povezani obe polovici malih možganov. Pomembno je vedeti, da se možgani, tako moški kot ženski, ves čas prilagajajo. To pomeni, da torej niso statični. Funkcija možganov pogojuje obnašanje. S tem se ustvarjajo socialne strukture, ki pa potem ponovno vplivajo na možgane.

Živčne celice v možganih naj po besedah dr. Becka ne bi bile sive, temveč prozorne.
Živčne celice v možganih naj po besedah dr. Becka ne bi bile sive, temveč prozorne. FOTO: Thinkstock
Jesti pametno, jesti 'brainfood'

Rezultatih nedavnih raziskav razkrivajo, da imata ribje olje in polifenoli (fitokemikalije) dejansko rahel vpliv na procese staranja. A to je tudi vse! Izključno z rastlinsko prehrano človek verjetno ni postal pametnejši. Za ustrezen razvoj živčnih vlaken so namreč nujno potrebne tudi beljakovine in maščobe. Vse, kar pojemo, najprej testirajo prav možgani. Vse skupaj gre celo tako daleč, da se hranila odstranjujejo z drugih delov telesa, da se zagotovi ustrezna oskrba možganov. Vendarle pa vse snovi, ki jih zaužijemo, nikakor ne pridejo do možganov. Za to skrbi tako imenovana krvno-možganska pregrada. To pomeni, da bodo možgani strogo izbirali količino, ki jo bodo vzeli zase, pri tem pa bodo izbirali zgolj in samo to, kar v tistem trenutku potrebujejo.

Opravljanje več nalog hkrati

Opravljanje več nalog hkrati oziroma tako imenovani 'multitasking' je mit! Naša zavest namreč ni namenjena temu, da istočasno opravlja več stvari hkrati. A vendarle jih opravljamo, boste rekli. To je res, vendar naši možgani hitro preklapljajo med nalogami, ki jih opravljajo in se v danem trenutku osredotočajo na tisto, ki je takrat bolj pomembna. Možgani so namreč najbolj učinkoviti, če zadane naloge opravljajo glede na pomembnost, ne paralelno. Če se torej dve stvari borita za pozornost, na koncu trpi natančnost. A tudi aktivno preklapljanje med nalogami ima svoje meje. Dve različni nalogi možgani še lahko nadzirajo, vsaka naslednja pa samo poslabša končne rezultate vseh, ki jih želimo opravljati istočasno.

Leva polovica možganov za logiko, desna za ustvarjalnost

Res je, da so naši možgani razdeljeni na levo in desno polovico, ki sta delno zadolženi za različne naloge. Obe polovici sta povezani z debelim snopom vlaken. Obstajajo obdelovalna omrežja, ki ležijo na določeni strani. govor se denimo pretežno ustvarja v levi polovici. Kljub temu možgani ves čas delujejo kot celota. Nobena izmed obeh polovic ne dominira nad drugo. Tudi če se torej govor razvijav levi hemisferi, desna pri tem ne miruje. Obe strani namreč ves čas komunicirata med seboj.

Naša inteligenca naj bi bila v kar 70 odstotkih odvisna od naših genov.
Naša inteligenca naj bi bila v kar 70 odstotkih odvisna od naših genov.FOTO: Profimedia
KOMENTARJI (12)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Če nebi bili vodeni z nisko frekvenco bi bili tudi na zemljim kreatorji sedaj smo pa totalni hlapci ( Illuminatom ) : Vodene ovce na đojstik !
če si zdaj opetere možgane (čista zest)((kristalno zavedanje)), je velika možnost da postanete pametni. ker speči(nitka zavedanja) duh = neskončn0st ampak je speči oz. v komi
Inteligenca in razgledanost ljudi se lepo vidi v določenih življenjskih okoliščinah, zlasti ko gre za preživetje, denimo ob po katastrofah. Takrat se tudi vidi kakšno znanje premorejo, prepričanja, itd. Ali je to pravilno ali ne.
Ljudje smo lahko več opravilni do določene mere, ... v primerjavi z računalniki. ... In prepričanji nekaterih šefov.
Imeti veliko znanja, še ne pomeni inteligence, ... Veliko znanja še ne pomeni da vse to znanje tudi pravo. Ljudje v šolah dobimo veliko znanja, ki pa žal vsebuje veliko napačnega znanja, ... kajpak ne po naključju. V šolah marsičesa kar bi lahko in morali sploh ne učijo. Sploh pa šolski sistem spodbuja rabo leve polovice možganov, ne pa tudi desne. Predmeti, ki razvijajo ustvarjalnost se vedno bolj krčijo in umikajo s programa. Pomislite, ... pa saj to že opazite, ... kakšni otroci potem pridejo iz takega sistema.
V šoli dobiš znanje katero sistem rabi ne mali človek zivimo v iluzije prevar in laži !
Hrana za možgane pa so orehi, saj so čisto podobni ne. To pravilo v naravi menda drži.
Ljudje uporabljajo različen odstotek možganov, ... kaj se pa pod te odstotke rabe sploh šteje, pa še nikjer nisem bral razlage. Ti. nadčutne sposobnosti uma, nepravilno uvrščene med paranonormalno, saj so vendar ravno tako naravne, čeprav domena višje narave, pa niso del teh odstotkov, saj niso niti domena možganov.
User1070314 20. 12. 2014 10.00
Ni res, da uporabljamo samo 10% možganov, ker bi jih sicer tudi toliko imeli. Sivih celic je relativno malo v primerjavi z drugimi. Inteligenca je le deloma prirojena. Možgani moških in žensk delujejo enako. Posebne hrane za možgane ni, Celo življenje je potrebno imeti rdečo nit, več stvari hkrati pa je potrebno opravljati le redko. Leva polovica možganov je za logiko in desna za ustvarjalnost samo pri desničarjih,
...veliko inteligentnih....in tudi veliko "nerazgledanih"---nerazgledan je tist, ki je to napisav, lahko pa je zelo inteligenten /to vzamte kot vic/.
temu
..napisav? neinteligenten ali nerazgledan ali..
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1080