Uporabljamo le 10 odstotkov možganov

Večkrat slišimo, da v povprečju uporabljamo samo manjši del možganov. To po besedah Becka ne drži. Pravi namreč, da naši možgani vedno delujejo kot celota in zato nobeno območje ne ostane neizkoriščeno. Živčne celice in njihove sinapse moramo uporabljati, saj sicer izumrejo. Sinapse, ki jih pogosto aktiviramo, se nenehno izboljšujejo in nadgrajujejo. Poleg tega naj bi naši možgani po besedah priznanega nevrologa lahko delovali celo z več kot 100 odstotki, saj se organizirajo sami in sami gradijo polja, ki se pozneje aktivirajo.

Živčne celice v možganih naj po besedah dr. Becka ne bi bile sive, temveč prozorne. Možgansko tkivo je videti sivo samo zato, ker so možgani tesno stisnjeni skupaj. Vendar pa vsekakor obstaja barvna substanca v možganih – a ta naj bi bila črna. To so nevroni, ki tvorijo melanin, temno pigmentno snov, in nadzorujejo pretok krvi. Pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo ti črni nevroni odmrejo.

Inteligenca je prirojena

Naša inteligenca naj bi bila v kar 70 odstotkih odvisna od naših genov. Kot primer lahko denimo vzamemo dva posameznika, ki nista v krvnem sorodstvu, sta pa odraščala v enakem okolju in sta imela enake pogoje za mentalni razvoj. Če ju postavimo pred reševanje istega testa inteligence, je razlika med njunima razultatoma v veliki meri odvisna od njunih genov. Rečemo torej lahko, da okolica in genetika skupaj določata stopnjo inteligentnosti posameznika. Aktivnosti genov nadzoruje okolica, prav tako pa lahko geni vplivajo tudi na okolico. Ob tem velja poudariti, da inteligenca nikakor ni absolutna dimenzija, saj vedno zahteva neko primerjavo. Če vam torej izmerijo IQ 130, to ne pomeni, da ste močno inteligentni, ampak zgolj to, da ste inteligentnejši kot 97,5 odstotka drugih testirancev.

Moški in ženski možgani delujejo drugače

Anatomija možganov je slab argument za trditve o stereotipih, ki naj bi veljali za moške oziroma ženske. Stereotipne razlike med spoloma naj bi bile samo pogojno resnične. Statistično gledano moški niso inteligentnejši kot ženske, vsekakor pa so med moškimi velike razlike – obstaja namreč več zelo inteligentnih, ampak tudi več zelo nerazgledanih posameznikov. Razlike med njimi so torej večje kot razlike med ženskami in od tu najbrž izhajajo stereotipne izjave o bolj in manj pametnem spolu.

Posebna previdnost je potrebna pri evolucijsko utemeljenih vlogah glede na spol. Ženske naj bi bile denimo bolj komunikativne, saj naj bi v kameni dobi večino časa preživele doma, skrbele za otroke in se pogovarjale z njimi ter s kolegicami iz plemena. To ne drži! Ženske in moški naj bi glede na rezultate raziskav namreč v povprečju govorili enako: na dan naj bi tako oboji izgovorili okrog 16 tisoč besed. Res pa je, da se možgani pri obeh spolih precej razlikujejo. Moški so večji, ženske pa imajo debelejšo in bolj razbrazdano možgansko skorjo. Leva in desna polovica velikih možganov naj bi bili pri ženskah bolj povezani, moški pa naj bi imeli bolj povezani obe polovici malih možganov. Pomembno je vedeti, da se možgani, tako moški kot ženski, ves čas prilagajajo. To pomeni, da torej niso statični. Funkcija možganov pogojuje obnašanje. S tem se ustvarjajo socialne strukture, ki pa potem ponovno vplivajo na možgane.

Rezultatih nedavnih raziskav razkrivajo, da imata ribje olje in polifenoli (fitokemikalije) dejansko rahel vpliv na procese staranja. A to je tudi vse! Izključno z rastlinsko prehrano človek verjetno ni postal pametnejši. Za ustrezen razvoj živčnih vlaken so namreč nujno potrebne tudi beljakovine in maščobe. Vse, kar pojemo, najprej testirajo prav možgani. Vse skupaj gre celo tako daleč, da se hranila odstranjujejo z drugih delov telesa, da se zagotovi ustrezna oskrba možganov. Vendarle pa vse snovi, ki jih zaužijemo, nikakor ne pridejo do možganov. Za to skrbi tako imenovana krvno-možganska pregrada. To pomeni, da bodo možgani strogo izbirali količino, ki jo bodo vzeli zase, pri tem pa bodo izbirali zgolj in samo to, kar v tistem trenutku potrebujejo.

Opravljanje več nalog hkrati

Opravljanje več nalog hkrati oziroma tako imenovani 'multitasking' je mit! Naša zavest namreč ni namenjena temu, da istočasno opravlja več stvari hkrati. A vendarle jih opravljamo, boste rekli. To je res, vendar naši možgani hitro preklapljajo med nalogami, ki jih opravljajo in se v danem trenutku osredotočajo na tisto, ki je takrat bolj pomembna. Možgani so namreč najbolj učinkoviti, če zadane naloge opravljajo glede na pomembnost, ne paralelno. Če se torej dve stvari borita za pozornost, na koncu trpi natančnost. A tudi aktivno preklapljanje med nalogami ima svoje meje. Dve različni nalogi možgani še lahko nadzirajo, vsaka naslednja pa samo poslabša končne rezultate vseh, ki jih želimo opravljati istočasno.

Leva polovica možganov za logiko, desna za ustvarjalnost

Res je, da so naši možgani razdeljeni na levo in desno polovico, ki sta delno zadolženi za različne naloge. Obe polovici sta povezani z debelim snopom vlaken. Obstajajo obdelovalna omrežja, ki ležijo na določeni strani. govor se denimo pretežno ustvarja v levi polovici. Kljub temu možgani ves čas delujejo kot celota. Nobena izmed obeh polovic ne dominira nad drugo. Tudi če se torej govor razvijav levi hemisferi, desna pri tem ne miruje. Obe strani namreč ves čas komunicirata med seboj.