Tako večina bolnikov ne doživi svojega 15. rojstnega dne. ''Ko se je Ashanti rodila, je bila videti popolna. Imela je velike prelepe modre oči in mali nosek. Zdela se mi je popolna in niti sanjalo se nam ni, da je lahko kaj narobe z njo,'' pove mati Phoebe. A ko je bila stara šest mesecev, je prvič opazila, da z Ashanti nekaj ni v redu. Začela je izgubljati lase, nikakor ni pridobila na teži in je bila manjša od svojih vrstnikov. Kar pol leta zdravniki niso natančno vedeli, za kaj gre, nato pa ji je specialist John Harper v pediatrični bolnišnici Great Ormond Street Hospital zagotovil, da gre za progerio. ''Bila sem razdvojena. Po eni strani mi je odleglo, da smo končno ugotovili, za kaj gre, po drugi strani pa sem bila prestrašena, saj še nikoli nisem slišala za to bolezen,'' pove mati Phoebe, ki ni mogla razumeti, da se lahko notranji organi tako mlade deklice starajo tako hitro.

Danes je Ashanti stara osem let in je izjemno šibka, suha in bleda. Njene žile so vidne skozi kožo, trpi za artritisom v kolenih, ne glede na to, koliko poje, se ne more zrediti. Njena koža in zobje so zelo občutljivi in težko hodi. Dvakrat na leto sicer obiskuje bolnišnico Marseilles, kjer skušajo upočasniti vplive bolezni na njene notranje organe, a žal za bolezen pravega zdravila ni. Družina se je tako naučila z njo živeti. Kar jih moti, so le radovedni pogledi in komentarji. ''Ljudje strmijo v Ashanti in vidim, kako komentirajo njen videz. Številni me tudi sprašujejo, ali ima raka. Moja hči je sicer res drugačna od drugih vrstnikov, kljub temu pa je čudovita ljubeča deklica, ki se ne počuti nič drugačna od svojih vrstnikov. S predsodki se tako soočava skupaj vsak dan posebej. A kljub temu imam srečo, da imam tako čudovito punčko,'' pove mati.