Dejstvo je, da si nihče ne želi biti prevaran. O tem sploh ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da veliko ljudi želi varati in premnogi svojo željo tudi uresničijo. Po podatkih družinske in zakonske psihoterapevtke mag. Veronike Seles, avtorice priročnika Nezvestoba, vara skoraj 80 odstotkov ljudi.

Selesova varanje pojmuje precej široko - kot varanje namreč pojmuje tudi čustveno nezvestobo, ko eden izmed partnerjev začne skrivati svoja dejanja in besede, vključevati laži, morda čisto narahlo dvoriti tretji osebi, brisati prejeta in poslana elektronska ter telefonska sporočila, se zaupno pogovarjati s svojim sodelavcem ali sodelavko ...
 
Vendar večina še vedno pod besedo 'varanje' pojmuje skok čez plot. Nekateri res naredijo le napako - četudi je težko govoriti o napaki, ko nekdo zavestno naredi nekaj, za kar ve, da ni prav. Drugi pa to počnejo vseskozi. Za slednje je to enostavno življenjski slog in tudi, ko so zasačeni, govorijo, da ni res, in če že morajo priznati, rečejo, da je bilo prvič in se ne bo nikoli več ponovilo.

Kdaj in kako priznati varanje?
 
Vzemimo, da se je varanje zgodilo enkrat ali pa se je dogajalo kratek čas ... Bi kot varajoči povedali? Je to, da varajoči pove, znamenje njegove iskrenosti ali morebiti sebičnosti, kajti bremena, ki si ga je sam naložil, ni sposoben sam tudi nositi in ga prelaga na partnerja? Bi kot prevarani želeli vedeti ali pa mislite, da tisto, česar ne veste, ne boli? Menite, da je po takšnem priznanju še kdaj lahko, kot je bilo nekdaj? Ali pa bo takšna 'napaka' vsemu trudu navkljub za vedno zaznamovala odnos?

Kako nezvesti so posamezni narodi?

Zadnja raziskava o nezvestobi se je osredotočila na stil varanja Američanov in jih primerjala z navadami drugih držav. V južni Afriki moški varanje opravičujejo s tem, da si ne omislijo druge ali tretje žene, za Japonce seks z drugo osebo ni prevara, če zanj plačaš. Američani pa varanje opravičujejo bolj sofisticirano: potarnajo, da je ljubezen umrla.

Afričani so zelo nagnjeni k varanju

Moški iz srednjeafriških držav so zelo nagnjeni k varanju, 37 odstotkov vprašanih je namreč priznalo, da so bili v zadnjem letu nezvesti. V Franciji so varali slabi 4 odstotki poročenih moških in 2 odstotka žensk. Američani so za las prehiteli Francoze. Njihova posebnost pa je, da skoke čez plot veliko bolj obžalujejo kot Evropejci.

Rusi brez predsodkov pri varanju

Američani so zelo tolerantni, kadar beseda nanese na otroke, rojene zunaj zakonske zveze, homoseksualnost in ločitev. Nesprejemljivo pa se jim zdi varanje. V primerjavi z Rusi, katerih kar 40 odstotkov meni, da je varanje sprejemljivo v vseh okoliščinah, tako razmišlja le 6 odstotkov Američanov.
Najbolj je varanje porastlo v državah, kjer so pred kratkim nastopile večje politične in družbene spremembe, kot na primer Rusija in Kitajska.

Američani varanje težje oprostijo kot homoseksualnost in ločitev

V ZDA skok čez plot velja za najbolj nepošteno dejanje. Posledice so mnogo hujše kot v Evropi. Sledijo leta kesanja in terapije pri psihiatrih. Velja, da že enonočna avantura ohromi razmerje. Poleg tega obstaja nepisano pravilo, da mora prevarant priznati svoj greh, saj drugače ne bo nikoli več imel mirne vesti. Morda bi morali Američani upoštevati francosko modrost, da nekaterih resnic ne bi smeli nikoli izgovoriti.