Precej zgodaj po tem, ko se mi je zgodila slepota, sem namreč začel tekmovati na dosti visoki mednarodni ravni. Tam sem videl, da iz ostalih držav prihajajo cele delegacije slepih športnikov. Po pogovoru z njimi sem ugotovil, da imajo centre, ki se usmerjeno ukvarjajo s slepimi, pri nas pa tega manjka. Imamo namreč zelo dobro delo na nivoju društev, na nivoju Zavoda za slepo in slabovidno mladino, kjer jih učijo nekih osnovnih gibalnih sposobnosti, potem naslednji nivo je že Zveza za šport invalidov Slovenije, ki pa se ukvarja z reprezentanti, se pravi z nami, vmesnega člena pa ni. In tako sem si rekel, da nekako izkoristim to svojo prepoznavnost in naredim nekaj dobrega. No in tako je nastal ta center za slepe športnike.

Kakšne aktivnosti pa se bodo odvijale v sklopu centra?

Danes začnemo že s prvo aktivnostjo, in sicer s plavanjem. 11 otrok iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino se nam bo pridružilo na prvi uri plavanja, poskušali bomo organizirati tudi smučanje, kasneje tudi tek, kolesarjenje v tandemu in pa vse ostale športe. Seveda je to odvisno tudi od tega, koliko bo interesa, koliko bo donacij, sponzorjev in podobno.

Je center namenjen samo otrokom ali tudi starejšim?

V osnovi je namenjen otrokom in mladini, seveda pa nobenega ne bomo zavrnili. Naš interes je pač, da iz tega centra za slepe nekoč nastane univerzalen center, kjer bodo lahko sodelovali ne samo slepi, ampak tudi slabovidni in konec koncev tudi vsi funkcionalni invalidi, ne glede na to, kakšen težave ima kdo.

Kaj je bilo krivo, da ste nenadoma izgubili vid?

V letu 2008 so mi odkrili, da imam benigni tumor, se pravi nerakasto tvorbo v glavi. Šel sem na operativni poseg in po operaciji sem še 14 dni povsem dobro videl. Potem pa sem v bistvu v nekaj dneh izgubil vid. Takrat, torej po štirinajstih dneh, preprosto nisem videl ničesar. Potem sem imel še kar nekaj nepotrebnih operacij, ampak zdaj v zadnjem letu in pol sem dobil nekako spet signal na obe očesi – imam ta stik s svetlobo, ampak to je to, ne vidim nekih senc, tako da mi pravzaprav za zdaj to niti še ne pomaga.

Kako pa ste se soočili z nenadno slepoto?

Jaz vse te resne zadeve v življenju jemljem zelo mirno, bolj me iz tira spravijo kakšne nepomembne stvari. Prvo diagnozo, torej tumor, ko sem še povsem normalno videl, sem sprejel dokaj podobno kot drugo diagnozo, torej slepoto – na to gledam kot na neko obdobje, ko ne vidim, ker sem prepričan, da bom spet videl.

Veliko ljudi se v takšnih trenutkih zapre vase, vi pa ste nadaljevali s še bolj aktivnim življenjskim slogom in niste dopustili, da bi vas slepota ovirala. Kaj vam je dalo in vam še vedno daje moč?

Mislim, da je treba vedno iskati to sončno stran. Vsak ima namreč dve možnosti in tudi jaz sem ju imel – lahko bi bil to zame nek žalosten, temen dan, ampak v bistvu je vesel dan. Jaz iščem sonce, zame vsak dan sije sonce. In to bi rad prenesel tudi na ostale, mlade generacije, ki prihajajo za nami.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na