Ko je Kate Foster dopolnila 11 let, je bila gimnastika že njeno življenje. Nato pa so ji diagnozirali levkemijo. Še huje. Med zdravljenjem je trikrat dobila gangreno in morali so ji amputirati nogo. Da bi nadaljevala z gimnastiko, je premagala ovire, ki bi marsikoga prisilile k obupu. Njena zgodba je ljudi ganila in navdušila. Videoposnetek, ki ga je na Facebooku delil oče, prikazuje hčer na tekmovanju. Imel je več kot pet milijonov ogledov, ljudje so ga delili več kot 66 tisočkrat.

Šest let je imela Američanka, ko je začela trenirati gimnastiko. "Najprej sem poskusila z nogometom, potem s karatejem. A v gimnastiki sem se našla," pravi. "Veš, da je določen šport pravi za tvojega otroka, ko se ne pritožuje, ker mora na trening, ampak res želi na trening," doda mama Barb Foster. Kate je imela res rada gimnastiko in do svojega enajstega leta je v telovadnici že preživela po 25 ur na teden. Nato pa je začela dobivati napade slabosti.

"Vse pogosteje sem se počutila slabo. Bila sem utrujena in po telesu so se mi pojavljale otekline, ki jih nisem znala pojasniti. Potem sem začela dobivati bakterijske okužbe. Takrat smo vedeli, da nekaj ni v redu," pripoveduje Kate. Testiranje krvi je razkrilo, da ima akutno levkemijo. Gre za raka belih krvničk. Zdravniki so novico najprej sporočili staršem. "Spakirali smo svoje torbe ter njeno. Kate je bila v telovadnici," se spominja mama. "Takoj smo jo odpeljali v otroško bolnišnico. Tam je že čakala soba na nas." Kate je takoj začela s kemoterapijo.

"V bolnišnici sem potem preživela veliko časa, ker sem imela ogromno zapletov," pravi. "Že med prvim obiskom sem dobila gangreno." Mama doda: "Naenkrat nismo bili več samo rakavi bolniki, tri dni je bila priklopljena na naprave, ki so jo ohranjale pri življenju." Med drugim obiskom je Kate spet dobila gangreno v isti nogi in spet bila prestavljena na intenzivni oddelek. Pri tretjem ciklu kemoterapije pred presaditvijo kostnega mozga pa so zdravniki našli gangreno še v kolenskem sklepu. "Takrat so rekli, da morajo amputurati. Bila sem obupana. Dejansko sem jim to prepovedala. Ne bodo mi vzeli noge. Toda potem sem se spametovala. Vedela sem in moja družina je vedela, da je bilo: ali moja noga ali moje življenje."

V tem trenutku, pravi njen oče Lynn Foster, "je začela jokati in dejala: kaj pa gimnastika." Nato je njena trenerka povedala nekaj, kar jo je potolažilo. "Povedala je, da še nikoli ni trenirala gimnastičarke z eno nogo, da pa je pripravljena poskusiti, če je tudi Kate za." To jo je motiviralo in ji vlilo novih moči, da je ozdravela in se na koncu res vrnila h gimnastiki. "Kate ima veliko zagnanosti," pove njena trenerka Denise Cooper. "Mislim, da jo je to spremenilo v tako uspešno borko proti levkemiji."

Kate je spet obiskala telovadnico, ko je imela 13. rojstni dan. Začela se je ogrevati in pridobivati nazaj moč. Ko je dobila protetično nogo, se je začela spet truditi, da bi povrnila prejšnje sposobnosti. Trenutno trenira in tekmuje z dekleti, ki niso paraplegiki. "Zanjo ne spremenijo pravil in to ji je bolj všeč," pove oče. "Ona je zgled, kaj storiti, ko se na poti pojavijo ovire. Pokazala je, da ne smeš pustiti, da te zaustavijo."

Sedaj je Kate srednješolka in raka nima že tri leta. "Ko odrastem želim biti zdravnica," pravi. "Želim uporabiti svoje izkušnje in delati kot zdravniki, ki so pomagali meni in so mi rešili življenje. Rada bi tako pomagala drugim ljudem in tudi jaz komu rešila življenje." Pridno se uči, hkrati pa tudi pridno trenira in tekmuje.