Alojz Cerar je vitalen 93-letnik. Še vedno vozi avto - v petek ko se je z njim odpeljal do trgovine, pa je imel prometno nesrečo.

Novice

Alojz si je v prometni nesreči zlomil kolk. Poglejte, kako so mu pomagali

Urška Šestan

27. 01. 2017 08.16

Med poškodovanimi, ki so prejšnji ledeni petek 13. v nepopisni gneči čakali na vrsto na ljubljanski urgenci - ko so prvič v zgodovini razglasili zeleni alarm, da so okrepili zdravstvene ekipe zaradi ogromnega števila poškodovancev - je bil tudi 93-letni Alojz Cerar. V prometni nesreči si je namreč zlomil kolk, zato se ni mogel več postaviti na noge.

Alojz Cerar je vitalen 93-letnik. Še vedno vozi avto – v petek, ko se je odpeljal do trgovine, pa je imel prometno nesrečo. ’’Nekaj sem popravljal, potem sem pa v sredini nekako zgrešil sklopko. Nato je počilo,’’ pripoveduje. Ker se ni mogel postaviti na noge, so ga odpeljali na urgenco in ga po diagnozi zlom kolka, že naslednji dan operirali.

Zlomi kolka sodijo med najpogostejše poškodbe pri starejših in te niso tako hitro ozdravljive. Populacija se stara, in če so pred leti letno operirali 400 zlomov kolka, so lani že presegli številko 1000. Gre za operacijo, ki je nujna, narejena mora biti v najkrajšem času, za poškodovanca pa sta pomembni obravnava različnih specialistov in čim hitrejša rehabilitacija. FOTO: Thinkstock

’’Prizadevamo si, da bi vse te operacije izvedli znotraj 48 ur,’’ pojasni doc. dr. Anže Kristan, dr. med, vodja Urgentnega kirurškega bloka UKCL. ’’Pomeni, da tudi ob sobotah in nedeljah starostnike operiramo, ki jih prej nikoli nismo. Samo zato, da bi bili res v skladu z evropsko doktrino, da bi paciente čim prej pripravili na rehabilitacijo,’’ doda prof. dr. Matej Cimerman, dr. med, predstojnik kliničnega oddelka za travmatologijo UKCL. Če se namreč odlaša z operacijo, se nekoliko povečata umrljivost in zapleti, poslabša pa se tudi funkcionalnost poškodovanca.

Pacienta je treba čim prej postaviti na noge. ’’Pacient že naslednji dan po operaciji takoj prične z razgibavanjem v postelji, s poskušanjem posedanja in tisti, ki so bolj zdravi, bolj fit, lahko že naslednji dan po operaciji vstanejo in začnejo hoditi s pomočjo opore,’’ pove dr. Kristan. Podobno je bilo tudi pri Alojzu, pri katerem so z operacijo obdržali kost, jo naravnali in fiksirali z vijaki. Glede na tip zloma se lahko odločijo tudi za protezo kolka. ’’Pri zlomih v predelu vratu stegnenice se odločimo za endoprotetično operacijo, ko vstavimo protezo kolka. Proteza kolka je lahko delna proteza, ko zamenjamo samo zgornji del stegnenice, ali pa popolna proteza kolka, ko zamenjamo tudi medenični del kolka,’’ doda.

Ne glede na operacijo pa zaradi zloma kolka še vedno umre slaba petina poškodovancev. ’’Predvsem zaradi populacije pacientov, ki je vedno starejša in vedno bolj bolna,’’ pove dr. Kristan. Dr. Cimerman pa dodaja: ’’Star človek je tako specifičen, da ga ne more zdraviti samo kirurg. Ima ogromno bolezni in temu se reče ortogeriatričen pristop – to pomeni, da poškodovanca starostnika obravnava veliko specialistov.’’ Temu so ta teden namenili tudi posebno izobraževanje – a če so v bolnišnici pripravljeni, opozarja Cimerman, je država na področju rehabilitacije in negovalnih bolnišnic za starejše poškodovance popolnoma zaspala.