Wow this 26 year old took control of the situation...... https://t.co/rWZV8iTy53

— A Seed of Hope (@ASeedofHope) 3 March 2016

Na življenje je treba gledati pozitivno in optimistično, verjame 26-letna Amber Arkell z Nove Zelandije. Decembra so ji povedali, da ima raka dojk. Takoj je imela mastektomijo. Operacijo, s katero so ji odstranili del dojke. Tega ni lahko sprejela. Četudi zavestno razume, da je pomembnejše zdravje in dobro počutje – se želi tudi počutiti lepo. Kljub temu da je bila vedno ponosna na svoje lase, pa je sprejela še eno pogumno odločitev. Odločila se je, da ne bo čakala, da ji, sedaj, ko je začela z intenzivno kemoterapijo, izpadejo lasje sami. Odrekla se jim je sama.

Zabava ob začetku zdravljenja

Kemoterapijo je pričela tako, da je za prijatelje in družino priredila piknik, na katerem so ji pomagali obriti glavo. Še vedno ne ve, ali bo preživela ali ne. A odločila se je, da bo nadzorovala vsaj to, kar lahko. Ne bo se spraševala, kdaj ji bodo začeli izpadati lasje. Namesto tega se je odločila, da si jih bo takoj obrila. Ter se naučila živeti brez njih, čeprav si najprej ni predstavljala, da bi bilo to mogoče. 

"Vedno sem morala imeti v življenju vse pod nadzorom. Zato mi je, ko sem prejela diagnozo, zelo pomagalo, da sem lahko vsaj nekaj naredila pod svojimi pogoji. Kot ženska si nisem predstavljala, da bi bila brez las. Zame so bili lasje simbol lepote. Nisem jih želela počasi izgubljati." Na zabavo ima prelepe spomine. "Tudi zato, ker so bile prisotne še štiri ženske, ki ravno tako trpijo zaradi raka dojk. Nikoli prej se še nismo videle v živo, smo pa zaradi skupne usode postale prijateljice prek Facebooka. Bilo je zelo emocionalno spoznati nove prijateljice. Ena mi je celo prinesla torto, ki jo je spekla v obliki dojk."

"Bil je lep dan. A na žalost sem zaradi kemoterapije bila po njem izredno utrujena. Končala sem v bolnišnici z vročino in zelo majhnim številom belih krvničk, ki so odgovorne za dober imunski sistem. Sedaj doma počivam in poskušam okrevati. Ampak bilo je vredno." Je pa trajalo kar nekaj časa, da se je lahko pogledala v ogledalo, prizna. "Na pikniku so mi vsi prijatelji govorili, da imam zelo lepo oblikovano glavo za tako pričesko. Vsi so me fotografirali brez las. Ampak jaz se nisem upala niti dobro pogledati v ogledalo niti nisem pogledala fotografij. Potem pa sem si rekla, da se bo s tem treba soočiti. Odločila sem se, šla v kopalnico, zajela sapo in se res pogledala. Mislim, da je bilo to prvič, da sem zagledala naravno lepoto. Surovo lepoto narave." Prej ni nikoli prisegala na naravni videz. Sedaj pa se je naučila, da je narava – narava, kakršna je, lepa. "Vem, da sem trenutno bolna. Ampak to je lekcija, ki me je naredila močnejšo." Samo še premagati mora raka, pravi. Potem pa bo lahko govorila o lekciji, ki ji je spremenila življenje.