Vse skupaj se je začelo, ko je bila JoAnne še mlada deklica, ki je želela postati slavna balerina. Ker se je zavedala, da mora biti v dobri telesni pripravljenosti in da mora biti čim bolj drobne postave, je začela načrtno stradati. Njeno početje se je stopnjevalo in poslabšalo vrsto let pozneje, ko jo je zaradi druge ženske zapustil prvi mož. ''Vse, kar sem jedla takrat, je bilo korenje, poleg tega pa sem tudi veliko kadila, kar mi je zmanjševalo apetit. In čeprav sem dolgo uspela nekako skrivati svoje koščeno telo, se je stradanje počasi začelo kazati navzven. Kosti so mi štrlele navzven in koža mi je porumenela,'' se spominja JoAnne, ki se je plesu odpovedala in se podala v igralske vode. Poleg tega ji je tudi obraz upadel, oči je imela udrte in zatečene, bila je vedno bolj slabotna. ''Takrat sem tehtala le 35 kilogramov. Bila sem tako izčrpana, da sem se komaj povzpela po stopnicah. Na avdicijah za vloge sem sedela poklapana, z zatečenimi očmi in uvelim obrazom. In mislila sem, da ljudje strmijo vame zato, ker sem tako lepa, v resnici pa se niso mogli načuditi mojemu shiranemu videzu,'' še dodaja.

Njen izžet videz je celo začel vplivati na njeno igralsko kariero. Vlog ni dobivala, zato je skupaj s sostanovalko, ki je bila prav tako anoreksična, odprla prodajalno verig s sendviči. ''Čeprav s sostanovalko nisva jedli, sva bili radi v bližini hrane in radi sva pripravljali sendviče,'' pove. ''A živeti z nekom, ki ima enake težave kot ti, je vse prej kot pametno. Hitro lahko namreč začneš tekmovati, katera bo jedla manj, katera bo bolj hirala in hujšala.'' In bolj kot je njena igralska kariera tonila, bolj se je odpovedovala hrani, kajti to ji je dajalo občutek, da ima vsaj del svojega življenja pod kontrolo. ''Moja igralska kariera je bila zelo nepredvidljiva in čeprav me je stradanje počasi ubijalo, sem z njim nadaljevala, saj sem se tako na splošno gledano bolje počutila.''

Ker pa je njeno družino in prijatelje skrbelo za njo, je v vseh teh letih dvakrat vendarle poiskala pomoč. In čeprav ji je zdravnik naročil, naj piše dnevnik hrane in naj hodi na redne tedenske posvete ter delavnice, s katerimi bi enkrat za vselej premagala to motnjo hranjenja, nasvetov ni upoštevala. In je še naprej stradala. ''Sprva sem težave uspešno skrivala. Na zabave, kjer je bilo obilo hrane, sem vedno prišla tako pozno, da so hrano že odnesli, in pila le mineralno vodo. Kadar pa se hrani vendarle nisem mogla izogniti, sem naročila nekaj sila nenavadnega, da sem potem to noviteto oziroma specialiteto ponujala vsem okoli in jo tako skoraj vso razdelila,'' pripoveduje JoAnne.

Potem pa se je nekako njeno poslovno življenje začelo urejati. Dobila je ponudbo voditeljice na eni od britanskih radijskih postaj, saj je imela kljub izžetemu videzu zelo privlačen glas. Da ga ne bi uničila, je opustila kajenje, takrat pa se ji je počasi začel vračati tudi apetit. Začela je jesti vsaj malo več kot nekoč. In počasi je tudi njena teža začela rasti. Danes tehta 48 kilogramov in o svojih motnjah hranjenja odkrito govori, kajti opozoriti želi, da to ni le težava mladih deklet in fantov, temveč tudi nekoliko starejše populacije. Brez sramu priznava, da je anoreksična že skoraj 30 let. ''Težav še vedno nisem uspela premagati. Moje bližnje je še vedno strah zame, še posebej takrat, ko se v mojem življenju pripeti kaj travmatičnega, nepričakovanega. A mislim, da so zdaj vseeno nekoliko lažje zadihali, saj mi gre vendarle nekoliko bolje kot pred leti,'' še pove.