Nato pa se je kljub veliki grozi in strahu Dianna vendarle zbrala in začela moža oživljati, tako kot so ji po telefonu naročili na reševalni postaji. Na pomoč ji je priskočil tudi sosed in vse do prihoda reševalcev sta izmenično oživljala Roba. Nato so delo prevzeli reševalci, a ko po šestih odmerkih elektrošoka mladega očka niso uspeli priklicati nazaj, so že skoraj obupali. Nato pa jih je Rob presenetil. Kar naenkrat mu je srce začelo biti in ponovno je zadihal.

Nočne more pa za prestrašeno Dianne še zdaleč ni bilo konec. Zdravniki so ji namreč povedali, da so bili Robovi možgani toliko časa brez kisika, da bo njen mož – če se bo sploh zbudil iz kome – verjetno utrpel hude posledice. ''Mislila sem, da zanj ni nobenega upanja več, zato sem začela žalovati. Nisem vedela, kaj bom rekla najinima sinovoma, če se ne bi rešil,'' se grozljivih trenutkov, ko je čakala, ali bo njen mož preživel ali ne, spominja Dianna. A tri dni pozneje se je Rob kljub mračnim napovedim zdravnikov ovedel. Prvi dan sicer ni prepoznal žene in otrok, a ko se je naslednje jutro zbudil, se mu je tudi spomin vrnil. ''Čudež je, da je preživel. Zdravniki so rekli, da ga je rešilo to, da je njegovo srce, takrat ko je prenehalo biti, vsaj še malo drgetalo, in to kar štirikrat dlje kot pri drugih bolnikih z infarktom. Tako so reševalci imeli čas, da so ga rešili,'' pove Dianne. ''Tako sem jim hvaležna, da niso obupali nad njim. Niso rešili le njegovega življenja, ampak tudi moje življenje in življenje najinih otrok.''